Court dismisses appeal against default judgment for removal of structure from disputed land.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Toženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Ne drži, da ni podlage za zahtevo, da toženka nekaj odstrani z nepremičnine tožnikov. Lastnik lahko od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari (prvi odstavek 92. člena SPZ). Dokazati mora, da je on lastnik in da je stvar v dejanski oblasti toženca (drugi odstavek 92. člena SPZ). Ker tožnika trdita oboje, je njuna tožba sklepčna; njen zahtevek ima materialnopravno podlago.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku tožnikov in toženki naložilo izpraznitev objekta cca 3,7 x 5 m in odstranitev gnojišča iz parc. 001 k. o. ... (lego je še natančneje opisalo) ter prepoved nadaljnjih poseganj v to nepremičnino. Odločilo je tudi o stroških postopka.

2. Toženka se je proti zamudni sodbi pritožila. Navaja, da na tožbo ni odgovorila, ker jo je tožeča stranka zavedla z zagotovilom, da ne bo zahtevala odstranitve ničesar in da bo dejansko posestno stanje ostalo nespremenjeno, kot pred izravnavo meje v upravnem postopku. Tožnika sta del svojega zemljišča odstopila toženki, ki je postal del parcele 002, solastnika te parcela pa sta toženka in A. A. Tožba bi morala biti zato po njenem mnenju vložena zoper oba nekdanja lastnika, če sodišče šteje, da je sporni objekt zamenjal lastnika. Zato po njenem ni bilo pogojev za izdajo zamudne sodbe, saj so dejstva, ki sta jih tožnika v tožbi navedla, v nasprotju z dokazi, ki sta jih predložila oz. s splošno znanimi dejstvi (podatki iz zemljiške knjige). Poleg tega očita, da se v izreku omenja par. 002, ki v času sodbe ni več obstajala. Končno meni, da če sta tožnika lastnika parc. 001, kjer naj bi stal sporni objekt, potem ni nobene podlage, da se njegova odstranitev naloži toženki.

3. Tožnika na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da so bili v obravnavanem primeru podani vsi pogoji, ki jih 1. odst. 318. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) za izdajo zamudne sodbe zahteva: pravilna vročitev tožbe toženki, odsotnost odgovora na tožbo, sklepčnost tožbe, to, da dejstva niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik oziroma s splošno znanimi dejstvi, in ne gre tudi za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in zakonito, ko je zamudno sodbo izdalo in v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku tožnikov.

6. Pritožbene navedbe, da je bila toženka od tožnikov zapeljana, da ni vložila odgovora, češ da sta ji zagotovila, da ne bo treba nič odstranjevati in da bo stanje ostalo v naravi nespremenjeno, ni mogoče upoštevati, saj sta tožnika tožbo vložila in bi toženka nanjo mogla in morala odgovoriti, da ne tvega izdaje zamudne sodbe.

7. Izdaja zamudna sodbe temelji na domnevi, da so dejstva, ki jih tožeča stranka v tožbi navaja, resnična, ker jih tožena stranka ni prerekala. Drži, da ne smejo biti v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik oziroma s splošno znanimi dejstvi, vendar v obravnavani zadevi tudi niso. Podatki iz zemljiške knjige niso splošno znana dejstva, le dobroverna tretja oseba se lahko v pravnem prometu nanje zanaša. Na podlagi trditve, ki je zaradi neoporekanja toženke privzeta za resnično, da jima toženka ne želi prepustiti v posest dela njune nepremičnine, tožnika od nje se zahtevata, da to stori na način, da odstrani objekt z njune nepremičnine. To niti ni pogojeno z nobenim toženkinim zemljiškoknjižnim podatkom. Stvarna legitimacija toženke je zato podana in ni vezana na morebitno tožbo še zoper drugega nekdanjega solastnika nepremičnine.

8. Tudi ne drži, da ni (pravne) podlage za zahtevo, da toženka nekaj odstrani z nepremičnine tožnikov. Lastnik lahko od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari (1. odst. 92. čl. Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Dokazati mora, da je on lastnik in da je stvar v dejanski oblasti toženca (2. odst. 92. čl. SPZ). Ker tožnika trdita oboje, je njuna tožba sklepčna; njun zahtevek ima materialnopravno podlago. Navedba številke parcele, ki več ne obstaja, in ki je podana v zahtevku ter posledično v izreku sodbe le zaradi natančnejšega opisa objekta, ki naj se s sporne nepremičnine z nesporno obstoječo parcelno številko odstrani, v ničemer ne moti in ne preprečuje izdaje predlagane sodbe.

9. Pritožba je torej neutemeljena. Ker tudi niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), je to na podlagi 353. čl. ZPP pritožbo zavrnilo, izpodbijano zamudno sodbo sodišča prve stopnje pa potrdilo. Toženka mora zato sama kriti tudi stroške svoje neutemeljene pritožbe (1. odst. 154. čl. ZPP).