Court allows installment payment of court fees despite high asset value exceeding poverty thresholds.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Tožnik ima takšno pokojnino, da skupaj z ženino pokojnino ne presega višine dvakratnika minimalnega dohodka. Vendar ima toliko nepremičnin, v katerih ne živi, ki pa močno presegajo 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka po ZUPJS. Tožnikove nepremičnine pa so brez hiše, v katerih živi, vredne 12-krat več, kot je ta minimalni znesek. Zato je sodišče pravilno ugodilo predlogu za obročno plačilo, predlog za popolno oprostitev plačila sodne takse pa je zavrnilo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da znaša sodna taksa po umiku tožbe 189,00 EUR. Zavrnilo je predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek. Ugodilo pa je predlogu za obročno plačilo te sodne takse in določilo tri obroke po 63,00 EUR. Opomnilo je stranko, da če zamudi s plačilom posameznega obroka, z dnem zamude zapadejo v plačilo še neplačani obroki in da če obroki ne bojo plačani, bo to prisilno izterjano. Razveljavilo pa je plačilni nalog za sodno takso za tožbo, ki je znašala 567,00 EUR.

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka. Pritožbo vlaga, ker je v težki socialni in finančni stiski in nima dohodkov za preživetje in plačevanje položnic. Ker je bil na mednarodnih overitvah z vloženo tožbo sodnik A. A. in je odredil naslovno sodišče, je bil proti in je vložil ugovor, kar je sodišče obravnavalo pod I Cp 1508/2019 in je to zavrglo, v ... pa ga je sodišče oprostilo plačila sodnih taks pod D 430/2011 in prosi, da se ga oprosti tudi tu.

3. Tožnik je dne 24. 6. 2020 vložil tudi vrsto vlog in listin. Te vloge in listine so vložene po prejemu 15 dnevnega prekluzivnega roka, zato pritožbeno sodišče teh vlog ni moglo upoštevati. Sicer iz vsebine teh vlog ne izhaja kaj drugega, kot iz pritožbe. Vrste listin pa nimajo zveze s tem postopkom.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik navaja, da nima dohodkov za plačilo 189,00 EUR v treh obrokih in da je v drugih postopkih bil oproščen plačila sodnih taks. Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na 11. člen ZST-1, ki določa, da sodišče v celoti ali deloma oprosti plačila sodnih taks, če bi bila s tem plačilo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja ali se preživljajo osebe, ki so za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki urejajo uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, to so družinski člani. Lahko sodišče tudi odloži plačilo oziroma odredi obročno plačilo.

6. Tožnik živi v skupnem gospodinjstvu z ženo B. na naslovu ..., in oba sta upokojenca. Tožnik prejema ... EUR pokojnine, žena pa ... EUR. Res ta znesek ne presega višine dvakratnika minimalnega dohodka na družinskega člana, kar je po Zakonu o bpp in Zakonu o socialno varstvenih prejemkih 408,36 EUR. Vendar je treba po ZST-1 upoštevati premoženjsko stanje tožnika. Tožnik je sam prijavil, da ima v lasti osebni avtomobil Golf, letnik 1188. Nato pa je sodišče tudi po uradni dolžnosti ugotavljalo njegovo premoženjsko stanje. Pri tem je ugotovilo, da ima še štiri traktorje. Res je tu sodišče zmotno štelo traktorje med vrednostjo osebnega vozila, ki se ne upošteva do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. To je namreč merodajno po 18. členu Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Vendar je ugotovilo, da je lastnik številnih nepremičnin in da v njih ne biva. Sodišče je pravilno štelo, da se v ugotavljanje premoženjskega stanja ne upošteva hiša, v kateri z ženo živita, to je na naslovu ... Vendar ima tožnik poleg stalnega prebivališča še v lasti 29 parcel in 7 stavb (ugotovitve iz registra Gursa). Te nepremičnine pa so po ocenah Gurs vredne 292.860,73 EUR, kar močno presega vrednost 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (19.304,64 EUR), kar je merodajno po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

7. Če pa upoštevamo celotno premoženjsko stanje tožnika, kar pa se upošteva in njegove sicer nizke dohodke, je odločitev sodišča prve stopnje, da takso 189,00 EUR razdeli na tri obroke po 63,00 EUR, pravilna.

8. V zadevah, katere je predložil tožnik in sicer iz dednega spisa D 430/2011, res izhaja, da je bil tam oproščen plačila sodnih taks, vendar je v tej zadevi sodišče prve stopnje popolno in celovito ugotavljalo premoženjsko stanje tožeče stranke in temu pritožnik v pritožbi niti ne ugovarja. Tako se izkaže, da je sodišče na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja in pravilno uporabljenega materialnega prava, odločilo pravilno. Pri tem ni zagrešilo kršitev ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.