Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep VIII DoR 231/2020-6 ECLI:SI:VSRS:2020:VIII.DOR.231.2020.6 AI generated

Supreme Court allows appeal regarding procedural burden of proof and water bearer role vacation rights.

Case Number VSRS Sklep VIII DoR 231/2020-6
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia granted the leave for appeal regarding two specific legal questions. The appellant argued that lower courts failed to properly assess the burden of proof concerning the water bearer's duties and vacation rights. The court found that the conditions for allowing the appeal under the Code of Civil Procedure were met.

Legislator headnote

AI generated

367a. odst. 1 ZPP; The Supreme Court may grant leave for appeal when the decision raises a significant legal issue requiring a ruling to ensure legal certainty, uniform application of law, or the development of law through judicial practice.

Keywords

AI generated
leave for appeal burden of proof vacation rights water bearer judicial review civil procedure legal certainty

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se dopusti glede vprašanj:

– ali sta sodišči nižjih stopenj bistveno kršili določbe pravdnega postopka glede trditvenega in dokaznega bremena ter glede oblikovanja dokazne ocene;

- ali je v okoliščinah konkretnega primera materialnopravno pravilen zaključek, da opravljanje funkcije vodnega zaupnika (samo po sebi) pomeni kršitev pravice do tedenskega počitka.

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanj:

- ali sta sodišči nižjih stopenj bistveno kršili določbe pravdnega postopka glede trditvenega in dokaznega bremena ter glede oblikovanja dokazne ocene;

- ali je v okoliščinah konkretnega primera materialnopravno pravilen zaključek, da opravljanje funkcije vodnega zaupnika (samo po sebi) pomeni kršitev pravice do tedenskega počitka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je naložilo toženki, da tožniku izplača 2.327,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 11. 2014 do plačila. Ugotovilo je, da tožniku na misiji v tujini tedenski počitek ni bil omogočen.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Presodilo je, da tožniku tedenski počitek ni bil omogočen, ker je bil prekinjen zaradi relevantnejših obveznosti (npr. patruljiranje) in ker je vsakodnevno izvrševal funkcijo vodnega zaupnika.

3. Toženka v predlogu za dopustitev revizije predlaga, da vrhovno sodišče odloči o vprašanjih, ali sta sodišči nižjih stopenj bistveno kršili določbe pravdnega postopka glede trditvenega in dokaznega bremena ter glede oblikovanja dokazne ocene in ali je v okoliščinah konkretnega primera materialnopravno pravilen zaključek, da opravljanje funkcije vodnega zaupnika (samo po sebi) pomeni kršitev pravice do tedenskega počitka.

Navaja, da je tožnik do prvega naroka za glavno obravnavo podal le splošne navedbe, nobenih konkretnih o nalogah, ki naj bi jih opravljal, kdo mu jih je odredil, kdaj ipd. Tožnik bi moral dokazati, kdaj je opravil posamezno nalogo, koliko časa je trajala, po čigavem nalogu. Nasprotuje tudi oblikovanju dokazne ocene. Sodišču prve stopnje očita, da je le povzelo izpovedi prič, pa še to le tiste dele, ki so se skladale z ugoditvijo zahtevku, ni pa naredilo dokazne ocene. Samo navedba, da je imel tožnik na proste dneve „določene obveznosti“, ki so sicer bile „nedvomno precej manjše, kot v ostalih dneh“ ne zadošča za zaključek, da tožniku ni bil omogočen tedenski počitek, ugotovitve, da so zadolžitve bile (večurno stanje v postroju, priprave na generalko, opravljanje zaupniškega dela) pa ni potrdila nobena priča. Tudi sodišče druge stopnje je po mnenju predlagateljice odločilo pavšalno – da je bil tedenski počitek prekinjen zaradi relevantnejših zadolžitev (npr. patruljiranja), čeprav se o tem dokazi niso izvajali. Opozarja na izpoved A. B., iz katere ne izhaja, da je bil tedenski počitek tožnika prekinjen zaradi patruljiranja oz. „drugih relevantnejših nalog“. Glede funkcije vodnega zaupnika pa navaja, da sodišče ni ugotavljalo, kaj je ta funkcija sploh bila, ni upoštevalo, da je bila prostovoljna in da je vodni zaupnik sam razporejal svoj čas, ki ga je temu namenil. Očita tudi kršitve v zvezi z dokazno oceno o evidencah.

4. Sodišče po prvem odstavku 367a. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP glede obeh predlaganih vprašanj izpolnjeni, zato je dopustilo revizijo.

6. Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo soglasno.