Appeal dismissed; seizure of contraband for public safety upheld under Art. 15(3) U.S. and ZKP s. 498(1).

Pritožba zagovornice obdolženega M.T. se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je v točki 3 sicer skopo obrazložilo, da je obdolžencu prepovedano drogo odvzelo zaradi koristi splošne varnosti, saj bo samo z odvzemom le te povsem izključena možnost njene uporabe v nedovoljene namene. Odvzem mamila je predpisan kot stvarni varnostni ukrep zaradi nevarnosti, ki jo mamila sama zase pomenijo za okolico. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v svoji odločbi Up-106/96 že zavzelo stališče, da mora biti odvzem pravno utemeljen s tretjim oziroma četrtim odstavkom 15. člena Ustave. To pa pomeni, da če ima posameznik v posesti stvar, ki je zaradi posebnega javnega interesa ne bi smel imeti, se mu jo odvzame na podlagi zakona, ki tako izrecno predpisuje zaradi lastnosti stvari ali zaradi koristi splošne varnosti ali morale. Vsaka drugačna odločitev bi privedla do absurda, da bi se moralo tistim, ki so jo posedovali in jo je sodišče zaseglo (mamila) vrniti. Ker je sodišče prve stopnje mamilo obdolžencu odvzelo ravno zaradi takšnega razloga, kot izhaja iz citirane ustavne odločbe, sodišču prve stopnje ni moč očitati, da je obdolžencu kršilo ustavne pravice iz 22., 25. in 33. člena Ustave, kot tudi ne iz 25. člena, ki določa pravico do učinkovite pritožbe.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se prepovedana droga konoplja v skupni teži 2194 g, ki je bila zasežena tekom predmetnega predkazenskega postopka, na podlagi prvega odstavka 498. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), odvzame.

2. Proti takemu sklepu se je pritožila obdolženčeva zagovornica zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter kršitev obdolženčevih ustavnih pravic. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeni sklep spremeni tako, da odločitev sodišča prve stopnje, da se zasežena prepovedana droga konoplja v skupni teži 2194 g razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožba nima prav, ko uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP z očitkom sodišču prve stopnje, da ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih, prav tako pa tudi nima prav, ko sodišču očita, da je obdolžencu kršilo pravice iz 22., 25. in 33. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava). Prvi odstavek 498. člena ZKP določa, da se predmeti, ki se po kazenskem zakonu smejo ali morajo vzeti, vzamejo tudi tedaj, kadar se kazenski postopek ne konča s sodbo, s katero se obdolženec spozna za krivega, če je nevarno, da bi bili uporabljeni za kaznivo dejanje ali če to zahtevajo koristi splošne varnosti ali razlogi morale.

5. Sodišče prve stopnje je v točki 3 sicer skopo obrazložilo, da je obdolžencu prepovedano drogo odvzelo zaradi koristi splošne varnosti, saj bo samo z odvzemom le te povsem izključena možnost njene uporabe v nedovoljene namene. Odvzem mamila je predpisan kot stvarni varnostni ukrep zaradi nevarnosti, ki jo mamila sama zase pomenijo za okolico. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v svoji odločbi Up-106/96 že zavzelo stališče, da mora biti odvzem pravno utemeljen s tretjim oziroma četrtim odstavkom 15. člena Ustave. To pa pomeni, da če ima posameznik v posesti stvar, ki je zaradi posebnega javnega interesa ne bi smel imeti, se mu jo odvzame na podlagi zakona, ki tako izrecno predpisuje zaradi lastnosti stvari ali zaradi koristi splošne varnosti ali morale. Vsaka drugačna odločitev bi privedla do absurda, da bi se moralo tistim, ki so jo posedovali in jo je sodišče zaseglo (mamila) vrniti. Ker je sodišče prve stopnje mamilo obdolžencu odvzelo ravno zaradi takšnega razloga, kot izhaja iz citirane ustavne odločbe, sodišču prve stopnje ni moč očitati, da je obdolžencu kršilo ustavne pravice iz 22., 25. in 33. člena Ustave, kot tudi ne iz 25. člena, ki določa pravico do učinkovite pritožbe.

6. Odločitev sodišča prve stopnje je zato pravilna in zakonita, pritožba zagovornice obdolženca pa neutemeljena, zaradi česar je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

7. Sklep pritožbenega senata temelji na določbi tretjega odstavka 402. člena ZKP.