Appeal dismissed; fear of non-payment cannot justify extending property transfer deadline when mortgage rights exist.

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Bojazen, da se nasprotni udeleženec ne bo držal roka za izplačilo, ne more biti razlog, da se predlagateljici določi daljši izpolnitveni rok za izročitev nepremičnin v posest, saj ima do popolnega izplačila na nepremičninah zakonito zastavno pravico.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim dopolnilnim sklepom dopolnilo svoj sklep o glavni stvari z dne 19. 11. 2019 glede razdelitve nepremičnin v solasti udeležencev, ki je že pravnomočen, in sicer tako, da je določilo rok, v katerem je dolžna predlagateljica nepremičnine, ki jih po pravnomočnem sklepu prejme v izključno last in posest nasprotni udeleženec, temu izročiti v roku treh mesecev od pravnomočnosti sklepa o razdelitvi.

2. Proti sklepu se je predlagateljica pritožila, ker ji predlog za izdajo dopolnilnega sklepa, ki ga je podal nasprotni udeleženec, ni bil vročen v izjavo. Navaja, da je njena glavna želja, da se čim prej izseli, vendar pravi, da tega finančno ne zmore v treh mesecih od pravnomočnosti sklepa, pač pa bi to storila v treh mesecih od prejema kupnine. Navaja, da se lahko zgodi, da nasprotni udeleženec kupnine ne bo plačal v določenem roku in bi sama v tem primeru ostala na cesti. Predlaga ustrezno spremembo sklepa in opredeljuje svoje pritožbene stroške.

3. Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril, predlagal njeno zavrnitev in opredelil svoje pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Res je, da predlog nasprotnega udeleženca za izdajo dopolnilnega sklepa ni bi poslan predlagateljici, vendar s tem ni bila storjena takšna kršitev določb postopka, ki bi terjala razveljavitev izpodbijanega sklepa. Gre za odpravo pomanjkljivosti glavnega sklepa, v postopku izdaje katerega so se enakopravno obravnavala vsa vprašanja, tudi to, ki je predmet izpodbijanega dopolnilnega sklepa, zato pravica do izjave pritožnici ni bila kršena.

6. Prvostopenjsko sodišče je določilo primeren rok za izpolnitev obveznosti predlagateljice in svojo odločitev v celoti pravilno obrazložilo. Predlagateljica je dolžna nepremičnine, ki so po odločitvi sodišča, ki je že pravnomočna, pripadle nasprotnemu udeležencu, izročiti v posest, ta pa ji je dolžan v roku treh mesecev od pravnomočnosti sklepa o delitvi plačati določen denarni znesek. Rok za nedenarne obveznosti, kar je torej obveznost predlagateljice, je lahko tudi daljši od 15 dni (2. odst. 313. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in sodišče prve stopnje ga je ustrezno določilo v enakem trajanju kot je rok nasprotnega udeleženca za plačilo, torej tri mesece od pravnomočnosti sklepa o razdelitvi. Za daljši rok, za katerega se zavzema pritožnica, ni nobene podlage in nobenega utemeljenega razloga. Bojazen, da se nasprotni udeleženec ne bo držal roka za izplačilo, ne more biti razlog, da se njej določi daljši izpolnitveni rok, saj ima do popolnega izplačila na nepremičninah zakonito zastavno pravico (3. tč. sklepa z dne 19. 11. 2019), enaka bojazen pa teoretično enako grozi tudi nasprotnemu udeležencu. Navedba, da v določenem roku finančno ne zmore izpolniti svoje obveznosti, je pavšalna, pri čemer gre poudariti, da njena obveznost ni denarna.

7. Ker tudi uradni preizkus izpodbijanega sklepa ni pokazal niti kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (366. čl. ZPP v zvezi 350. čl. ZPP), se izkaže, da je sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. tč. 365. čl. ZPP). ZPP se je v tej zadevi smiselno uporabil po določbi 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP).

8. Odločitev o pritožbenih stroških, da jih vsaka stranka sama krije, temelji na splošnem pravilu 1. odst. 35. čl. ZNP.