Appeal against second-instance judgment dismissed; only extraordinary remedies apply after final judgment. Appeal against second-instance judgment dismissed; only extraordinary remedies apply after final judgment.
Legislator summary
AI generatedThe Higher Labour and Social Court dismissed the appellant's appeal against the first-instance court's decision, confirming the lower court's ruling. The appellant attempted to file a regular appeal against the now-final judgment, arguing procedural errors regarding the placement of an elderly person in a care home. The court rejected this because regular appeals are legally prohibited after a judgment becomes final, and the appellant failed to meet the strict requirements for filing an extraordinary remedy like a revision.
Legislator headnote
AI generated366. člen ZPP; 333. člen ZPP; 25. člen Ustave RS: After a judgment becomes final, a regular appeal is inadmissible; only extraordinary remedies are permitted, which require strict fulfillment of statutory conditions.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba tožeče stranke se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Zoper sodbo sodišča druge stopnje stranka ne more vložiti pritožbe, so pa dovoljena izredna pravna sredstva. Ko je odločba pravnomočna, jo je mogoče izpodbijati le še z izrednimi pravnimi sredstvi, za katere morajo biti izpolnjeni točno določeni zakonski pogoji.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Naslovno sodišče je s sklepom z dne 7. 2. 2020 zavrglo tožbo tožeče stranke v delu izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke z dne 8. 8. 2019 v zvezi s prvostopno odločbo 29. 6. 2018 ter v delu, v katerem tožeča stranka izpodbija odločbe z dne 6. 2. 2015, 29. 4. 2015, 31. 8. 2015 in 15. 3. 2016 v zvezi s plačilom institucionalnega varstva. O pritožbi tožeče stranke zoper sklep je odločalo Višje delovno in socialno sodišče s sklepom Psp 117/2020 z dne 20. 5. 2020. Pritožbo tožeče stranke je zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
2. Zoper predmetno odločitev z dne 20. 5. 2020 je tožeča stranka 2. 7. 2020 vložila laično pritožbo, v kateri je navedla, da se zoper sklep z dne 16. 6. 2020 izpodbija v celoti. Tožbo je dopolnila tako, da je kot toženo stranko opredelila Center za socialno delo A., B. ulica 7, a., ne pa Republika Slovenija, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Štrukljeva cesta 44, Ljubljana. Ne ve, kako lahko sprejmejo v dom starejših osebo brez obvestila najožjim svojcem, niti tistih, ki so imeli z varovanko sklenjeno pogodbo o dosmrtni oskrbi. V dogovoru, ki je bil sklenjen z Domom starejših C. ni naveden vzrok namestitve, niti ni razvidno, kdo je podpisnik tega dogovora. Opozarja, da je nekaj hudo narobe.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo skladno s pritožbami in uvedbami, upoštevajoč 366. člen Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) po obsegu iz drugega odstavka 350. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je ob podanem procesnem dejanskem stanju pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni kršilo procesnih določb, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti.
5. Skladno z določilom prvega odstavka 333. člena ZPP, ki se na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami, v nadaljevanju ZDSS-1) uporablja v postopku pred Delovnimi in socialnimi sodišči je pritožba, kot pravno sredstvo dovoljena le zoper sodbo sodišča prve stopnje, kar zagotavlja nenazadnje tudi 25. člen Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91-1 s spremembami). Zoper sodbo sodišča druge stopnje stranka ne more vložiti pritožbe, so pa dovoljena izredna pravna sredstva. Ko je odločba pravnomočna, jo je mogoče izpodbijati le še z izrednimi pravnimi sredstvi, za katere morajo biti izpolnjeni točno določeni zakonski pogoji. V predmetni zadevi je sodba s katero je sodišče odločilo o zahtevku tožeče stranke postala pravnomočna dne 27. 2. 2020.
6. Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da gre v primeru pritožbe z dne 2. 7. 2020 za revizijo kot izredno pravno sredstvo, ustrezno presojalo njeno dopustnost in dovoljenost. Ob tem je sodišče povsem pravilno ugotovilo, da je tožeča stranka vložila nedovoljeno, 1 pa tudi nepopolno revizijo. 2 Na podlagi prvega odstavka 91. člena in prvega odstavka 343. člena ZPP jo je sodišče utemeljeno zavrglo. Upoštevajoč obrazloženo so tako pravno irelevantne pritožbene navedbe, ki se nanašajo na dejansko stanje. 3 Edino pravno upoštevno je dejstvo, da tožeča stranka ni izpolnjevala pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, zaradi česar je pravilno postopanje sodišča s tožnikovo revizijo.
7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
1 Pogoj za vložitev izrednega pravnega sredstva je, da je vložena po odvetniku oziroma, da stranka izkaže, da ima opravljen Pravniški državni izpit. ZPP namreč v tretjem odstavku 86. člena določa, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen Pravniški državni izpit.
2 Tožeča stranka reviziji ni predložila niti sklepa o dopustitvi revizije, ki je predpogoj za vložitev revizije, niti predloga za dopustitev revizije.
3 Vsebinske navedbe glede namestitve upravičenke D.D. v dom starejših C..