Appeal dismissed; involuntary admission to special ward allowed under ZDZdr Art. 39(1) due to imminent danger.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against the first-instance decision to admit the patient to a special ward without consent. The patient argued she was not suicidal, did not need a guardian, and was actively rebuilding her life, while the court found her in an acute psychotic state with unpredictable heteroaggressive behavior. The court ruled that the cumulative conditions of Article 39(1) of the Mental Health Act were met, necessitating immediate restriction of liberty before a formal court process could conclude.
Legislator headnote
AI generated53. člen ZDZdr; 39. člen ZDZdr: Involuntary admission to a special ward without consent is permitted prior to a court decision if conditions of Article 39(1) are cumulatively met and restricting liberty is urgently necessary due to the nature of the mental disorder.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Po določbi 53. člena ZDZdr je oseba lahko sprejeta na zdravljenje na oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve in pred izdajo sklepa sodišča, če so podani pogoji iz prvega odstavka 39. člena omenjenega zakona, kadar je zaradi narave duševne motnje nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve iz 40. do 52. člena omenjenega zakona. Pogoji iz 39. člena ZDZdr morajo biti podani kumulativno.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se udeleženka zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani najdalj do vključno 31. 8. 2020.
2. Udeleženka je zoper takšno odločitev vložila laično pritožbo, v kateri navaja, da ji je mati sama velikokrat omenila, da bi se rada umorila, da ji je bila pripravljena iz ljubezni in spoštovanja to možnost dopustiti in ji predlagala zadostno dozo uspaval, vendar na smrt očitno ni bila zares pripravljena, saj jih je vzela le 800 mg; da ne potrebuje očeta kot varuha; da ne živi v fiktivnem svetu, temveč si lastno prihodnost gradi sama; da ima izpolnljive cilje, v katere se oče stalno vtika; da ima novo glasbeno zasedbo, ki se imenuje X; da je A. A. res njen fant; da je po etiki, veri in morali judinja; da nima namišljenega prijatelja, ampak je to B. B.; da je kitaro razbila zaradi propada svoje bivše glasbene zasedbe; da jo je oče z njeno glavo udaril ob tla in ji držal kolena na arteriji in ji s tem povzročil srčni napad in da se sedaj z mamo zelo dobro razumeta in se redno pogovarjata po telefonu. Pritožbo zaključi z navedbo, da ne pričakuje nobenega plačila, temveč zgolj odpust iz bolnišnice, v kateri se nahaja.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Po določbi 53. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) je oseba lahko sprejeta na zdravljenje na oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve in pred izdajo sklepa sodišča, če so podani pogoji iz prvega odstavka 39. člena omenjenega zakona, kadar je zaradi narave duševne motnje nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve iz 40. do 52. člena omenjenega zakona. Pogoji iz 39. člena ZDZdr morajo biti podani kumulativno in sicer, če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje in zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje; če navedenih vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem oziroma nadzorovano obravnavo).
5. Sodišče prve stopnje je ob sodelovanju sodne izvedenke psihiatrične stroke ugotovilo, da gre pri udeleženki za akutno psihotično motnjo, da je pod vplivom še vedno burne produktivne psihopatološke simptomatike še vedno nepredvidljiva do take mere, da bi lahko hitro, ob zanjo neugodnih dogodkih, spet odreagirala s heteroagresivnostjo, s čimer bi spet ogrožala zdravje in življenje drugih. Po mnenju izvedenke udeleženka ob agitaciji še vedno ogroža tudi svoje premoženje in premoženje drugih, na kar je mogoče sklepati iz preteklih ravnanj udeleženke, ki bi jih v primeru takojšnjega odpusta ponavljala.
6. Sodišče je še ugotovilo, da je udeleženka izrazito nekritična do svojega bolezenskega doživljanja, zato pri zdravljenju ne bi ustrezno sodelovala, saj ne zmore zadovoljivo ločiti med resničnim in neresničnim. Milejše oblike pomoči, zato pri njej ne pridejo v poštev. Ustrezna terapija je bila udeleženki uvedena, po ugotovitvah izvedenke pa potrebuje dober mesec, da bi dosegla zadovoljiv učinek z izzvenečo simptomatiko.
7. Pritožbene navedbe ne morejo izpodbiti povzetih dejanskih zaključkov prvostopenjskega sodišča. Ti izkazujejo izpolnjenost pogojev iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr in s tem nujnost zadržanja udeleženke na oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve za čas enega meseca oziroma do 31. 8. 2020. Udeleženkina pritožba se tako izkaže za neutemeljeno in jo je bilo treba zavrniti ter potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1).