Supreme Court allows review to clarify if employer location alone suffices for regional employment subsidy under ZSRR-2.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Administrative Court dismissed the plaintiff's claim for an employment subsidy under Article 27 of the ZSRR-2, ruling that the subsidy does not reduce unemployment in the problem area where the employer is located. The plaintiff requested permission for a review, arguing that having a seat and conducting business in the problem area should be sufficient. The Supreme Court granted the review because existing case law is inconsistent regarding whether the employee's residence or the employer's location determines eligibility, necessitating a clarification to ensure uniform application of the law.
Legislator headnote
AI generatedArticle 27 of the Act on Promoting Balanced Regional Development (ZSRR-2); Article 22, Paragraph 1, Item 1 of the Administrative Disputes Act (ZUS-1); Article 367.a, Paragraph 1 and Article 367.c, Paragraph 3 of the Act on Legal Proceedings (ZPP); The Supreme Court permits a review when the lower court's interpretation of Article 27 of the ZSRR-2 creates a conflict with inconsistent prior case law, as resolving this question is essential for the uniform application of the law.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali za uveljavljanje spodbude za zaposlovanje po 27. členu Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2) zadošča, da ima delodajalec sedež na problemskem območju in da na tem območju opravlja dejavnost?
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali za uveljavljanje spodbude za zaposlovanje po 27. členu Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2) zadošča, da ima delodajalec sedež na problemskem območju in da na tem območju opravlja dejavnost.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je s sodbo zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ) št. 11064-87/2018-4 z dne 4. 7. 2018 in 11064-90/2018-4 z dne 5. 7. 2018. Z njima je ZRSZ na podlagi 27. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (v nadaljevanju ZSRR-2) zavrnil tožnikovi vlogi za povračilo plačanih prispevkov delodajalca za socialno varnost (v nadaljevanju spodbuda za zaposlovanje) za dva pri njem zaposlena delavca. Drugostopenjski upravni organ je tožnikovi pritožbi zoper navedeni odločbi zavrnil.
2. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da se lahko spodbuda za zaposlovanje na podlagi 27. člena ZSRR-2 uveljavlja za osebo, ki je bila prijavljena v evidenci brezposelnih oseb na problemskem območju z visoko brezposelnostjo. Zato mora delodajalec, ki spodbudo uveljavlja, izkazati, da ima na problemskem območju z visoko brezposelnostjo svoj sedež, da na tem območju njegovi delavci dejansko opravljajo dejavnost in da se z zaposlitvijo takšnega nezaposlenega delavca na problemskem območju zmanjšuje nezaposlenost. Po oceni Upravnega sodišča tožnik ni izkazal, da se bo z zaposlitvijo delavcev, ki imata stalno prebivališče v Ljubljani, zmanjšala brezposelnost na problemskem območju, kamor spada tudi Kočevje in kjer ima tožnik svoj sedež.
3. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in Vrhovnemu sodišču predlagal, naj revizijo dopusti.
4. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.
5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP izpolnjeni, zato je predlogu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Gre namreč za pomembno pravno vprašanje, ki se nanaša na pravilno razlago 27. člena ZSRR-2, glede katerega je sodna praksa Upravnega sodišča neenotna. Drugače kot v obravnavanem primeru je Upravno sodišče v zadevi I U 1988/2018 zavzelo stališče, da lahko delodajalec spodbudo za zaposlovanje uveljavlja le za delavca, ki živi na problemskem območju, v zadevi I U 1208/2018 pa je menilo, da ni odločilen kraj, kjer delavec prebiva, ampak kraj, kjer delavec delo opravlja. Predlagatelj se sicer zavzema za še drugačno razlago, in sicer, da za uveljavljanje spodbude za zaposlovanje zadostuje, da ima na problemskem območju sedež in opravlja dejavnost delodajalec.
6. Ker sodne prakse Vrhovnega sodišča o navedenem vprašanju ni, odgovor nanj pa je pomemben za enotno uporabo prava, je Vrhovno sodišče revizijo glede vprašanja, navedenega v izreku sklepa, dopustilo. Ob reševanju tega vprašanja bo mogoče odgovoriti na vsa vprašanja, ki izhajajo iz neenotnosti sodne prakse, na katera opozarja predlagatelj.