Legislator Case Law & Legislation
DE FR IT EN
Analyze in Legislator
VSM Sodba IV Kp 25784/2017 ECLI:SI:VSMB:2020:IV.KP.25784.2017 AI generated

Appeal dismissed; installment payment of fine barred after prior court order for imprisonment due to non-payment.

Case Number VSM Sodba IV Kp 25784/2017
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed
Open official source Machine-readable Markdown (.md)

Legislator summary

AI generated

The Higher Court in Mariboru dismissed the appellant's appeal, upholding the first-instance judgment that converted an unpaid fine into a 20-day prison sentence. The appellant argued for the possibility of paying the fine in installments, but the court found no legal basis for reconsidering this option after a prior order had already been made. Consequently, the court ruled that once a decision is made to enforce a fine through imprisonment due to non-payment, a subsequent request for installment payments is inadmissible under the Criminal Code and Criminal Procedure Act.

Legislator headnote

AI generated

Prvi odstavek 87. člena KZ-1; Zakon o kazenskem postopku: Ponovna odločanje o obročnem plačilu denarne kazni po izreku zapora zaradi neizterljivosti ni dopustno.

Keywords

AI generated
denarna kazen obročno plačilo izvršitev kazni neizterljivost KZ-1 ZKP pritožba

Cited Legislation

AI generated
prvi odstavek 87. člena KZ-1
prvi odstavek 383. člena ZKP
Po obrazloženem, in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev zakona, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP), je o pritožbi obsojenca odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (prvi odstavek 391.
prvi odstavek 391. člena ZKP
člena ZKP), je o pritožbi obsojenca odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (prvi odstavek 391. člena ZKP).
prvi odstavek 98. člena ZKP
četrti odstavek 95. člena ZKP
AI generated
VSL Sodba VII Kp 17754/2012
Court rules that statute of limitations for fine execution does not run while installment payments are legally permitted.
VSM Sodba IV Kp 33818/2015
Court dismisses appeal converting unpaid fine to imprisonment under Article 87(1) of Criminal Code.
VSM Sodba II Kp 16929/2015
Appeal dismissed; inability to pay fine is an enforcement issue, not a ground to alter the penalty type under KZ-1. The court rejected the appeal because the defendant failed to specify procedural violations and incorrectly argued that inability to pay a fine should change its nature from a fine to imprisonment. The court held that the ability to pay is determined during enforcement proceedings, not at the sentencing stage, and since the first-instance court correctly found the fine uncollectible due to the defendant's lack of assets, the appeal was unfounded. The appeal was dismissed, and the defendant was exempted from court fees due to social circumstances. The core legal issue concerns the distinction between the imposition of a monetary penalty and its subsequent enforcement, clarifying that a defendant's current inability to pay does not retroactively justify converting a fine into imprisonment under Article 87 of the Criminal Code. The court emphasized that the first-instance court's finding of uncollectibility was correct and not subject to re-examination on appeal. The appeal was dismissed, and the defendant was exempted from court fees due to social circumstances. The core legal issue concerns the distinction between the imposition of a monetary penalty and its subsequent enforcement, clarifying that a defendant's current inability to pay does not retroactively justify converting a fine into imprisonment under Article 87 of the Criminal Code. The court emphasized that the first-instance court's finding of uncollectibility was correct and not subject to re-examination on appeal. The appeal was dismissed, and the defendant was exempted from court fees due to social circumstances. The core legal issue concerns the distinction between the imposition of a monetary penalty and its subsequent enforcement, clarifying that a defendant's current inability to pay does not retroactively justify converting a fine into imprisonment under Article 87 of the Criminal Code. The court emphasized that the first-instance court's finding of uncollectibility was correct and not subject to re-examination on appeal. The appeal was dismissed, and the defendant was exempted from court fees due to social circumstances.
VSM Sodba II Kp 2093/2015
Appeal dismissed; court upheld conviction and fine enforcement based on correct application of KZ-1 statute.
VSL Sklep VII Kp 38816/2013
Appeal court voids first instance judgment and halts fine execution due to application of harsher law instead of more lenient one.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba obsojenega R.O. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obsojenca se oprosti plačila sodne takse.

[JEDRO]

Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in utemeljena z razlogi, ki jim višje sodišče v celoti pritrjuje. Temelji na določbi prvega odstavka 87. člena KZ-1, ki določa način izvršitve denarne kazni, če se ta ne da niti prisilno izterjati.

Ponovno odločanje o obročnem plačilu denarne kazni, potem ko je bilo že odločeno, da se bo zaradi neplačila obsojenca in neizterljivosti izvršila z zaporom, pa ni več dopustno, saj Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in KZ-1 te možnosti ne predvidevata.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Mariboru je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 87. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) razsodilo, da se denarna kazen v višini 1.596,00 EUR, ki je bila obsojenemu R.O. izrečena s sodbo Okrajnega sodišča v Lenartu IV K 25784/2017 z dne 19. 6. 2017, izvrši tako, da se obsojencu določi 20 dni zapora. Če obsojenec plača izrečeno denarno kazen, se izvrševanje zapora ustavi.

2. Zoper sodbo se je z laično pritožbo, naslovljeno plačilni nalog, pritožil obsojenec, brez navedbe izpodbojnega razloga, zavzema pa se za možnost plačila denarne kazni v obrokih.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in utemeljena z razlogi, ki jim višje sodišče v celoti pritrjuje. Temelji na določbi prvega odstavka 87. člena KZ-1, ki določa način izvršitve denarne kazni, če se ta ne da niti prisilno izterjati. Obsojenec razlogom oziroma pravilnosti izpodbijane sodbe v laični pritožbi niti ne nasprotuje, temveč prosi za možnost plačila denarne kazni na obroke. Vendar mu ni mogoče ugoditi. Na njegov predlog je namreč sodišče prve stopnje že izdalo sklep o obročnem plačilu denarne kazni, ki pa je obsojenec v postavljenem roku ni plačal in tudi ni bila izterljiva, zato je sodišče prve stopnje posledično z izpodbijano sodbo odločilo, da se denarna kazen izvrši z določenim številom dni zapora. Ponovno odločanje o obročnem plačilu denarne kazni, potem ko je bilo že odločeno, da se bo zaradi neplačila obsojenca in neizterljivosti izvršila z zaporom, pa ni več dopustno, saj Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in KZ-1 te možnosti ne predvidevata, kot je obsojencu pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa.

5. Obsojenčeve navedbe o nezmožnosti plačila denarne kazni zaradi nezaposlitve, ter ponovna prošnja in hkrati obljube, da bo sedaj pa plačal, ker se je zaposlil, glede na navedeno ne morejo v ničemer vplivati na pravilnost izpodbijane sodbe.

6. Po obrazloženem, in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev zakona, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP), je o pritožbi obsojenca odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (prvi odstavek 391. člena ZKP).

7. Odločba o oprostitvi plačila sodne takse, kot stroška pritožbenega postopka, je posledica premoženjskih razmer obsojenca in temelji na prvem odstavku 98. člena v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena ZKP.