Legislator Case Law & Legislation
VSM Sklep IV Kp 38213/2019 ECLI:SI:VSMB:2020:IV.KP.38213.2019 AI generated

Appeal dismissed; private prosecutor's voluntary withdrawal is final and cannot be challenged on procedural grounds.

Case Number VSM Sklep IV Kp 38213/2019
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal by a private prosecutor against the first-instance rejection of their incomplete indictment. The prosecutor argued they should not have been burdened by court fees, claiming they expected to proceed for free, but the court found no evidence of coercion. The court ruled that statements and procedural acts by private prosecutors are irrevocable once made, provided they were not extracted under duress.

Legislator headnote

AI generated

11. člen ZKP; 3. odst. 76. člen ZKP; 3. odst. 402. člen ZKP: Statements and procedural acts by private prosecutors are irrevocable; the validity of such acts depends solely on the absence of coercion, not on the reasons for subsequent withdrawal or changes in intent.

Keywords

AI generated
private prosecutor irrevocable statements withdrawal of indictment court fees procedural acts coercion appeal dismissal

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba oškodovanca kot tožilca J.H. se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Izjave, od katerih so odvisna procesna dejanja sodišč in drugih organov v kazenskem postopku, so nepreklicne. Zlasti to velja za izjave zasebnih tožilcev in oškodovancev kot tožilcev, ki jih zakon, različno od državnih tožilcev, k pregonu ne zavezuje, ampak se zanj odločajo po lastni volji. Razlogi, motivi in nagibi za oblikovanje takšne volje so nepomembni, kot je nepomembno, zakaj je bila nato posamezna izjava spremenjena ali umaknjena. Bistveno je, da ni bila izsiljena (11. člen ZKP).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče na Ptuju je kot sodišče prve stopnje 22. 4. 2020 po tretjem odstavku 76. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrglo nepopolno vlogo oškodovanca kot tožilca J.H. z dne 22. 2. 2019. To je bilo storjeno s sklepom I Kr 38213/2019.

2. Zoper sklep se je pritožil oškodovanec kot tožilec. Pritožil se je smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja s prav tako smiselnim predlogom, da sodišče druge stopnje sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Jedro pritožbenih prizadevanj v zvezi z uveljavljanim izpodbojnim razlogom je v pritožnikovi oceni, da bi ga v primeru vstopa v postopek ne smelo bremeniti plačilo sodne takse, na kar ga je sodišče prve stopnje izrecno opozorilo in za kar je nato svojo vlogo umaknil. Sam je namreč pričakoval, da bo to "izpeljal brezplačno oziroma da bodo to plačali drugi".

5. Izjave, od katerih so odvisna procesna dejanja sodišč in drugih organov v kazenskem postopku, so nepreklicne. Zlasti to velja za izjave zasebnih tožilcev in oškodovancev kot tožilcev, ki jih zakon, različno od državnih tožilcev, k pregonu ne zavezuje, ampak se zanj odločajo po lastni volji. Razlogi, motivi in nagibi za oblikovanje takšne volje so nepomembni, kot je nepomembno, zakaj je bila nato posamezna izjava spremenjena ali umaknjena. Bistveno je, da ni bila izsiljena (11. člen ZKP).

6. Glede na to, in ker pritožnik v pritožbeni obrazložitvi zatrjuje zgolj zmotno pričakovanje, ne pa tudi prisilnega vpliva na izjavljeno voljo, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bila navedena vloga umaknjena. V nasprotnem bi pritožnik moral ravnati skladno z zahtevo sodišča prve stopnje z dne 21. 10. 2019 in vlogo ustrezno dopolniti. Ker tega, očitno zaradi nedvomnega umika, ni storil, sodišče prve stopnje ni moglo ravnati drugače, kot da je vlogo subsidiarno še po razlogu iz tretjega odstavka 76. člena ZKP zavrglo.

7. Obrazložena odločba temelji na tretjem odstavku 402. člena ZKP, ko sodišče druge stopnje v pritožbeni obrazložitvi ni zasledilo nobenih drugih odločilnih okoliščin, do katerih bi se bilo še dolžno opredeliti.