Supreme Court dismisses review application against interim order in labor dispute as review only applies to enforcement rejection.

Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

[JEDRO]

Zakonodajalec je revizijo omejil le na tiste sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja, s katerimi je zavržen ali zavrnjen predlog za izvršbo. To pomeni, da zoper druge sklepe, izdane v tovrstnih postopkih, torej tudi sklep o začasni odredbi, revizija na podlagi določb ZIZ ni predvidena.

S sklepom o izdaji začasne odredbe postopek ni pravnomočno končan. Tak sklep nima dejanske narave sodbe, saj ne gre za odločanje o glavni stvari. Gre za postopek, ki teče vzporedno z glavnim postopkom in v katerem po naravi stvari dokončna odločitev sploh ne more biti sprejeta. Namen postopka za izdajo začasne odredbe je, da se stranki hitro in učinkovito zagotovi nujno potrebno, a le začasno varstvo, torej varstvo, ki traja največ do končne odločitve v glavni stvari. V konkretnem primeru pa gre celo za varstvo, ki traja le do pravnomočnosti odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe. Navedeno pomeni, da revizija zoper izpodbijani sklep ni dovoljena niti na podlagi določb ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 15. 5. 2020 zavrnilo ugovor tožene stranke zoper I., II., III., IV. in VI. točko sklepa o izdaji začasne odredbe z dne 20. 4. 2020. Z navedenim sklepom z dne 20. 4. 2020 je sodišče do pravnomočne odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe zadržalo učinkovanje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Toženi stranki je naložilo, da tožnico pozove nazaj na delo in jo za čas od 22. 4. 2020 do pravnomočne odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe prijavi v vsa obvezna zavarovanja in ji za ta čas po obračunu in po plačilu pripadajočih davkov in prispevkov izplača osnovno plačo v skladu s pogodbo o zaposlitvi. Zavrnilo je predlog za izdajo začasne odredbe v delu, s katerim je tožnica tudi za čas po pravnomočnosti odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe zahtevala zadržanje učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi, poziv nazaj na delo, obračun in izplačilo pripadajoče plače. Ugodilni del sklepa temelji na stališču, da je tožnica z verjetnostjo izkazala, da se izpolnjeni pogoji iz 113. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013) za začasno zadržanje učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi do pravnomočne odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe. Sodišče je obrazložilo, da je za izdajo takšne začasne odredbe zadostovalo, da je sindikat nasprotoval nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, da je tožnica kot predsednica sindikata imela status sindikalne zaupnice in da je v sodnem postopku uveljavljala nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter istočasno predlagala izdajo začasne odredbe.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje. Soglašalo je z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila predlog za dopustitev revizije glede naslednjih pravnih vprašanj:

‒ ali sta Sindikat delavcev trgovine Slovenije - Sindikat A. Slovenija in Sindikat delavcev trgovine Slovenije reprezentativna sindikata pri toženi stranki kljub temu, da ne izpolnjujeta pogoja, da je določeno število članov zaposlenih pri toženi stranki;

‒ ali tožnica – delavka A. A. kot predsednica Sindikata delavcev trgovine Slovenije – Sindikat A. Slovenija uživa posebno varstvo po 113. členu ZDR-1;

‒ ali gre posebno varstvo po 113. členu ZDR-1 tudi predstavnikom delavcev nereprezentativnega sindikata pri delodajalcu.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Tožena stranka predlaga dopustitev revizije zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje s katerim je bila zavrnjena njena pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje v delu, s katerim je bil zavrnjen njen ugovor zoper sklep o izdaji začasne odredbe. V skladu s četrtim odstavkom 43. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) se začasne odredbe v individualnih delovnih sporih izdajajo po določbah zakona, ki ureja zavarovanje, če ni v tem členu drugače določeno. Zavarovanje ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami). Dopustnost predloga za dopustitev revizije zoper drugostopenjski sklep o začasni odredbi je zato prvenstveno treba presojati na podlagi določb ZIZ. V skladu s prvim odstavkom 10. člena ZIZ je revizija pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek, dovoljena le zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne.

6. Zakonodajalec je revizijo tako omejil le na tiste sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja, s katerimi je zavržen ali zavrnjen predlog za izvršbo. To pomeni, da zoper druge sklepe, izdane v tovrstnih postopkih, torej tudi sklep o začasni odredbi, revizija na podlagi določb ZIZ ni predvidena.

7. V skladu s 15. členom ZIZ se v postopku zavarovanja smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če ni v tem ali v kakšnem drugem zakonu drugače določeno. Ker ZIZ revizije v postopku zavarovanja izrecno ne izključuje, dopušča pa jo le v zvezi z zavrnitvijo ali zavrženjem predloga za izvršbo, je treba tudi preveriti, ali bi revizija lahko bila dovoljena po pravilih Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). V skladu s prvim odstavkom 384. člena ZPP stranke lahko vložijo revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan.

8. S sklepom o izdaji začasne odredbe postopek ni pravnomočno končan. Tak sklep nima dejanske narave sodbe, saj ne gre za odločanje o glavni stvari. Gre za postopek, ki teče vzporedno z glavnim postopkom in v katerem po naravi stvari dokončna odločitev sploh ne more biti sprejeta. Namen postopka za izdajo začasne odredbe je, da se stranki hitro in učinkovito zagotovi nujno potrebno, a le začasno varstvo, torej varstvo, ki traja največ do končne odločitve v glavni stvari. V konkretnem primeru pa gre celo za varstvo, ki traja le do pravnomočnosti odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe. Navedeno pomeni, da revizija zoper izpodbijani sklep ni dovoljena niti na podlagi določb ZPP.

9. Revizija v postopkih odločanja o začasni odredbi ni dovoljena, zato tudi ne more biti dopuščena. Posledično je vrhovno sodišče na podlagi 377. člena ZPP predlog za dopustitev revizije zavrglo kot nedovoljen.

10. Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo soglasno.