Supreme Court rejects delegation request under ZPP Art. 67 due to lack of objective impartiality doubts.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Okoliščin, ki jih navajata predlagatelja, ni mogoče uvrstiti med „drug tehten razlog“ v smislu 67. člena ZPP. Iz njunih navedb je razvidno, da dvomita bodisi v materialnopravno pravilnost odločitev izvršilnega sodišča in pravočasnost njegovega postopanja (ali je bilo ob ustavitvi izvršbe dolžno o tem obvestiti zemljiškoknjižno sodišče oziroma ali bi bilo slednje zaznambo izvršbe sploh dolžno izbrisati), prav tako odločitev zapuščinskega sodišča (ali je bilo dolžno raziskovati stanje terjatev do zapuščine).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Pred Okrajnim sodiščem v Kamniku se je zoper dolžnika (prvi dolžnik je sedaj že pokojni) vodil izvršilni postopek, med drugim z izvršbo na nepremičnino prvega dolžnika. Izvršba na nepremičnino je bila ustavljena s sklepom tega sodišča opr. št. In 92/2004 z dne 22. 12. 2010, ker nepremičnina niti na tretji javni dražbi ni bila prodana. Dne 12. 8. 2019 sta dediča po pokojnem prvem dolžniku vložila predlog za ustavitev izvršilnega postopka, postopka zavarovanja in za izbris zaznambe sklepa o izvršbi pri tej nepremičnini. Upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe na sporno nepremičnino, sedaj v ½ solasti A. A., je bil zavržen s sklepom sodišča In 92/2004 z dne 12.11. 2019.

2. Dolžnikova dediča sta z vlogo z dne 26. 11. 2019 predlagala delegacijo pristojnosti na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker dvomita v nepristranskost postopanja pristojnega sodišča. Navajata, da ima nepravilno vodeni zapuščinski postopek (sodišče naj bi nič ne storilo v zvezi z zapustnikovimi upniki) posledice tudi v izvršilnem postopku. Upniki so nenadoma pričeli z izterjavo dolga. Tudi izvršilno sodišče vse od leta 2010 ni obvestilo zemljiškoknjižnega sodišča o ustavitvi izvršbe na nepremičnino, da bi to izbrisalo zastavne pravice in zaznambe o izvršbi. V Kamniku se med seboj vsi poznajo, tudi na sodišču so dolžnika poznali, prav tako je vse izvršilne postopke vodila ista sodnica. Če bi izvršilno sodišče pravilno postopalo, naj bi se ne moglo zgoditi, da je nepremičnina nenadoma spet postala zanimiva za prej pasivne upnike. Že to, da izvršilno sodišče ni odločilo kar 8 let, naj bi utemeljevalo dvom v nepristranskost tega sodišča ter v njegovo strokovno in pravočasno odločanje. Tudi v zapuščinskem postopku naj bi bilo isto sodišče pristransko, saj dedičema ni predočilo stanja terjatev do zapuščine in ugotavljalo, kateri so zapustnikovi upniki. Dediča sta tako postavljena v negotov položaj.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Delegacijo je torej mogoče dopustiti predvsem takrat, kadar bi bila določitev drugega pristojnega sodišča smotrna zaradi razlogov ekonomičnosti, ter v tistih primerih, ko je objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče.

5. Okoliščin, ki jih navajata predlagatelja, ni mogoče uvrstiti med „drug tehten razlog“ v smislu 67. člena ZPP. Iz njunih navedb je razvidno, da dvomita bodisi v materialnopravno pravilnost odločitev izvršilnega sodišča in pravočasnost njegovega postopanja (ali je bilo ob ustavitvi izvršbe dolžno o tem obvestiti zemljiškoknjižno sodišče oziroma ali bi bilo slednje zaznambo izvršbe sploh dolžno izbrisati), prav tako odločitev zapuščinskega sodišča (ali je bilo dolžno raziskovati stanje terjatev do zapuščine). Izpostavljene okoliščine torej niso take, ki bi na odločanje lahko vplivale od zunaj, temveč gre za vsebino samega sojenja oziroma v njem sprejetih odločitev, s katerimi se predlagatelja ne strinjata. Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja sodnikov v posamičnih postopkih so praviloma namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve. Če predlagatelja menita, da postopek teče nedopustno dolgo ne da bi bile sprejete potrebne odločbe in da je bila zaradi tega kršena pravica do sojenja v razumnem roku, imata na voljo pravna sredstva v skladu z Zakonom o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Ni pa temu namenjen institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče, saj ta pride v poštev le v primerih okoliščin, zaradi katerih bi bili vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja.

6. Ker predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.