Court transfers criminal case venue due to victim-prosecutor proximity threatening fair trial appearance.

Za postopek se določi Okrožno sodišče v Mariboru.

[JEDRO]

Po oceni višjega sodišča dejstvo, da se oškodovanka kot tožilka A.Š. kot okrožna državna tožilka pri Okrožnem državnem tožilstvu v Murski Soboti redno udeležuje zaslišanj ter obravnav na Okrožnem sodišču v Murski Soboti, utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti, zaradi česar je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti. Ob okoliščinah, da se preiskovalni in kazenski sodniki z oškodovanko redno srečujejo na zaslišanjih in glavnih obravnavah ter da se z njo družijo na uradnih dogodkih kot tudi izven delovnega časa, je višje sodišče zlasti upoštevalo, da je Okrožno sodišče v Murski Soboti razmeroma majhno sodišče, zaradi česar lahko tesna (kolegialna) razmerja med zaposlenimi v pravosodju resno okrnijo (objektivni) videz nepristranskosti. Nepristranskost in neodvisnost sodišča morata namreč biti razvidni tudi navzven.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Murski Soboti, okrožni sodnik M.R., je 15. 10. 2020 predlagal prenos krajevne pristojnosti v kazensko preiskovalni zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti I Kpr 40218/2019. Navedel je, da je oškodovanka kot tožilka A.Š. vložila zahtevo za preiskavo zoper osumljenega M.L. zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1. Oškodovanka kot tožilka je okrožna državna tožilka pri Okrožnem državnem tožilstvu v Murski Soboti, s katero preiskovalni sodnik pri svojem delu, pa tudi sicer pri srečanjih na sodišču, prihaja skoraj vsakodnevno v stik, prav tako obravnava zadeve, v katerih slednja zastopa tožilstvo. Z oškodovanko se sam in tudi preostali preiskovalni sodniki tamkajšnjega sodišča srečuje in druži na vsakoletnih izobraževanjih, namenjenih preiskovalnim in kazenskim sodnikom ter tožilcem, in drugih strokovnih srečanjih. Okrožno sodišče v Murski Soboti je manjše sodišče, Okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti pa je majhno tožilstvo, zaradi česar so kolegialni stiki na teh srečanjih toliko pristnejši. Mursko Sobota je torej majhen kraj, kjer se sodniki s tožilci in tudi oškodovanko kot tožilko pogosto srečujejo tudi izven delovnega časa. Glede na navedeno bi obravnavanje predmetne zadeve s strani kateregakoli sodnika Okrožnega sodišča v Murski Soboti pri procesnih udeležencih in tudi v širšem okolju vzbujalo dvom o nepristranskosti sodnikov. Meni, da je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče na območju Višjega sodišča v Mariboru.

2. Predlog je utemeljen.

3. Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ter 2. točki 104. člena in 116. členu Zakona o sodiščih se lahko za izvedbo kazenskega postopka določi drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo postopek tako lažje izvedel, ali če za to obstajajo drugi tehtni razlogi. Tehtni razlogi za prenos krajevne pristojnosti so okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

4. V skladu z ustaljeno sodno prakso je krajevno pristojnost mogoče prenesti zgolj izjemoma, če so za to podani tehtni razlogi. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je že v več svojih odločbah 1 zavzelo stališče, da kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju, ne predstavljajo okoliščin, ki bi upravičeno vzbujale dvom v nepristranskost odločanja vseh sodnikov pristojnega sodišča. Zaupanja v integriteto preiskovalnega sodnika sama po sebi ne more omajati okoliščina, da je oškodovanka kot tožilka A.Š. okrožna državna tožilka pri Okrožnem državnem tožilstvu v Murski Soboti. Vendar mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti hkrati paziti, da pri strankah postopka v javnosti vselej daje tudi vtis nepristranskosti sojenja. Takšno stališče izhaja tudi iz novejše sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice 2 , po kateri je treba v vsakem primeru posebej skrbno presoditi, ali je odnos med zaposlenimi v pravosodju takšne narave in stopnje, da bi utegnil vzbuditi dvome v nepristranskost sojenja na tem sodišču.

5. Po oceni višjega sodišča dejstvo, da se oškodovanka kot tožilka A.Š. kot okrožna državna tožilka pri Okrožnem državnem tožilstvu v Murski Soboti redno udeležuje zaslišanj ter obravnav na Okrožnem sodišču v Murski Soboti, utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti, zaradi česar je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti. Ob okoliščinah, da se preiskovalni in kazenski sodniki z oškodovanko redno srečujejo na zaslišanjih in glavnih obravnavah ter da se z njo družijo na uradnih dogodkih kot tudi izven delovnega časa, je višje sodišče zlasti upoštevalo, da je Okrožno sodišče v Murski Soboti razmeroma majhno sodišče, zaradi česar lahko tesna (kolegialna) razmerja med zaposlenimi v pravosodju resno okrnijo (objektivni) videz nepristranskosti. Nepristranskost in neodvisnost sodišča morata namreč biti razvidni tudi navzven.

6. Po obrazloženem je višje sodišče o predlogu preiskovalnega sodnika odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa, ter za izvedbo celotnega kazenskega postopka določilo drugo stvarno pristojno sodišče, in sicer Okrožno sodišče v Mariboru (drugi odstavek 35. člena ZKP).

7. Zoper ta sklep ni pritožbe (tretji odstavek 35. člena ZKP).

1 Prim. sklepe Vrhovnega sodišča RS I Kr 36466/2016 z dne 15. 12. 2016, I Kr 44/2018 z dne 4. 10. 2018, I Kr 37340/2018 z dne 25. 4. 2019 in druge.

2 Prim. odločbe Morice proti Franciji z dne 23. 4. 2015, Bochan proti Ukrajini z dne 5. 2. 2015, Ramljak proti Hrvaški z dne 27. 6. 2017 in Kristiansen proti Norveški z dne 17. 6. 2015.