Supreme Court allows review regarding correct application of tort law versus constitutional provisions in noise damage case.

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja: Ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je svojo odločitev o temelju odškodninske odgovornosti druge toženke utemeljilo na podlagi tretjega odstavka 133. člena Obligacijskega zakonika in ne 26. člena Ustave RS?

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja: Ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je svojo odločitev o temelju odškodninske odgovornosti druge toženke utemeljilo na podlagi tretjega odstavka 133. člena Obligacijskega zakonika in ne 26. člena Ustave RS.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo: drugi toženki plačilo odškodnine tožnikoma v znesku 4.538,55 EUR (III. točka izreka); prvi in drugi toženki solidarno plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo tožnikoma v znesku 3.500,00 EUR (IV. točka izreka) ter drugi toženki plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo vsakemu od tožnikov v znesku 8.900,00 EUR (V. točka izreka), vse skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, opredeljenimi v točkah III. do V. izreka. V presežku in drugačnem obrestnem delu je tožbeni zahtevek zavrnilo (VI. točka izreka) in odločilo, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom (VII. točka izreka). Z dopolnilno sodbo je razsodilo, da sta toženki po sodbi dolžni plačati tožnikoma odškodnino v znesku 21.380,00 EUR (III. točka izreka) ter da sta toženki dolžni plačati tožnikoma odškodnino v znesku 4.538,55 EUR (V. točka izreka), oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi, opredeljenimi v točkah III. in V. izreka. V presežku je zavrnilo tožbeni zahtevek za zahtevanih 26.862,85 EUR s pripadki zoper drugo toženko (IV. točka izreka) in zahtevanih 9.795,00 EUR s pripadki zoper prvo toženko (VI. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je kot neutemeljeni zavrnilo pritožbi tožnikov in druge toženke ter v tem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Delno pa je ugodilo pritožbi prve toženke in izpodbijano sodbo in dopolnilno sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je s sodbo in dopolnilno sodbo sedaj naložilo: obema toženkama plačilo odškodnine za premoženjsko škodo tožnikoma v znesku 1.550,00 EUR (I.I. točka izreka); drugi toženki plačilo odškodnino za premoženjsko škodo tožnikoma v znesku 19.830,00 EUR (I.II. točka izreka); drugi toženki plačilo tožnikoma znesek 2.375,00 EUR (I.III. točka izreka); drugi toženki plačilo odškodnine v znesku 2.163,55 EUR (I.IV. točka izreka); obema toženkama solidarno plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo tožnikoma v znesku 3.360,00 EUR (I.V. točka izreka) ter drugi toženki plačilo vsakemu od tožnikov odškodnino za nepremoženjsko škodo v znesku 8.900,00 EUR (I.VI. točka izreka), vse to skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, opredeljenimi v posameznih točkah I.I. do I.VI. Izreka. Tožbeni zahtevek v presežku in drugačnem obrestnem delu pa je s sodbo in dopolnilno sodbo zavrnilo (I.VII. točka izreka) ter odločilo, da bo o stroških postopka, nastalih pred sodiščem prve stopnje, odločeno s posebnim sklepom (I.VIII. točka izreka). Odločilo je tudi o stroških pritožbenega postopka (III. in IV. točka izreka).

3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga druga toženka. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih: 1) Ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je svojo odločitev o temelju odškodninske odgovornosti druge toženke utemeljilo na podlagi tretjega odstavka 133. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) in ne 26. člena Ustave RS, ki določa pravni okvir odškodninskega razmerja države in posameznikov, za kršitev katerega je treba izkazati vse elemente splošnega civilnega delikta? 2) Ali je sodišče pri ugotavljanju utemeljenosti tožbenega zahtevka na podlagi tretjega odstavka 133. člena OZ pravilno uporabilo materialno pravo, ko ob tem, da ob ugotovljenem minimalnem preseganju mejnih vrednosti ravni hrupa po Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, pri zapolnjevanju pravnega standarda običajne meje in posledično ugotovljenim nastankom škode, ni tehtalo tudi interesa tožnikov in interesa družbe oziroma iskalo pravično ravnovesje med nasprotujočimi si interesi posameznika in širše skupnosti ter ni upoštevalo ravnanja oškodovancev v smeri zmanjšanja ali celo odvrnitve škode? V zvezi s tem se sklicuje na odločbe Vrhovnega sodišča (II Ips 126/2019, II Ips 129/2019, II Ips 130/2019 in II Ips 940/2007), odločbe Višjega sodišča v Mariboru (I Cp 748/2018, I P 1394/2014 in I Cp 868/2018) in odločbo Višjega sodišča v Ljubljani (II Cp 784/2015).

4. Predlog je utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).