Appeal dismissed; court upheld weekly contact arrangements based on child's needs and parents' relationship.

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Sodišče je pri urejanju stikov upoštevalo dober odnos med očetom in sinom, njuno navezanost in dejstvo, da mati stike spodbuja. Zato je odločilo, da se tedenski stiki izvajajo neomejeno, po predhodnem dogovoru med udeležencema oziroma med staršema, predvsem upoštevaje potrebe in želje mld. otroka. Ob tem je sledilo tudi stališču, ki ga je toženec izrazil na naroku, da naj stiki ne bodo preveč formalno določeni, in z odločitvijo zasledovalo cilj ohranitve svobodnega in neobremenjenega starševskega razmerja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom dopustilo spremembi tožbe z 18. 3. 2019 in 8. 11. 2019, nato pa z delno sodbo razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, mld. sina zaupalo v vzgojo in varstvo materi in odločilo, da stiki med očetom in sinom potekajo redno tedensko neomejeno, po predhodnem dogovoru, upoštevajoč pri tem potrebe in želje mld. otroka, med šolskimi počitnicami, dela prostimi dnevi ter božičnimi in novoletnimi prazniki pa tako, da otrok preživi polovico časa z očetom, polovico pa z materjo, po vsakokratnem dogovoru med staršema in upoštevajoč sinove potrebe in želje. Drugačen predlog tožnice glede stikov je zavrnilo in odločitev o stroških pridržalo za končno odločbo, s katero bo odločilo še o plačilu preživnine.

2. Zoper odločbo vlaga (laično) pritožbo toženec. Opozarja, da ni bil obveščen o naroku 10. 2. 2020, s čimer mu je bila kršena pravica do zagovora in pravičnega sojenja. Želi izkoristiti možnost zaslišanja, da bo predstavil sedanje stanje in prerekal zavajajoče izjave tožnice. Ne nasprotuje razvezi zakonske zveze, vendar ne soglaša, da se otrok zaupa v vzgojo in varstvo materi. Želi, da se vzpostavi minimum stikov, tako da bo enakovreden starš pri vzgoji. Okvir enkrat tedensko si lahko vsak razlaga po svoje, odločitev ni dorečena, kratkotrajni stiki pa so premalo. Obširno graja odločitev o višini preživnine, saj sam plačuje vse stroške za mld. sina. Daje mu tudi žepnino, tako da mesečno že plačuje od 150 do 160 EUR. Potrebe otroka niso 1100 EUR. Odločitev je tudi v nasprotju z dogovorom o skupnem starševstvu in za čas, ko se je to izvajalo, preživnine ni dolžan plačevati. Odločitev je preuranjena, saj sodišče dejanskega stanja ni celovito ugotovilo.

3. Na pritožbo je odgovorila tožnica in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Toženec pritožbo vlaga zoper delno sodbo in sklep, pri čemer pritožbenih razlogov v zvezi s sklepom o dopustitvi razširitve tožbe ne navaja. Ker pritožbeno sodišče pri preizkusu sklepa po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev ni zaznalo in je sprememba tožbe smotrna za ureditev medsebojnih razmerij med strankama, pri čemer sodišče v tej pravdi niti ni vezano na zahtevke strank glede varstva, vzgoje, stikov in preživnine (drugi odstavek 421. člena ZPP), je pritožbo v tem delu zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep ( 2. točka 365. člena ZPP).

6. Sodišče je na naroku 8. 11. 2019, na katerem je zaslišalo obe stranki, odločilo, da se naslednji narok opravi 10. 2. 2020. Toženec je bil z naslednjim terminom obravnave torej seznanjen, kar je potrdil s podpisom zapisnika, zato so očitki, da mu je bila kršena pravica do poštenega sojenja, neutemeljeni.

7. Toženec dodelitve mld. sina v vzgojo in varstvo v postopku ni predlagal, sodišče prve stopnje pa je v 13. do 24. točki sodbe izčrpno obrazložilo, zakaj v obravnavanem primeru ni pogojev za skupno starševstvo, tudi če bi (sicer v nasprotju s prehodno določbo 290. člena ) uporabili vsebinske kriterije Družinskega zakonika (DZ). Pri tem je sledilo mnenju CSD, ocenilo ravnanja strank, njuno medsebojno komunikacijo in upoštevalo, kaj nakazujejo ravnanja skoraj petnajstletnega A. Pritožbeno sodišče se s sprejeto odločitvijo v celoti strinja in je toženec zgolj s pavšalnim nasprotovanjem ne uspe izpodbiti.

8. Sodišče je pri urejanju stikov upoštevalo predvsem dober odnos med očetom in sinom, njuno navezanost in dejstvo, da mati stike spodbuja. Zato je odločilo, da se tedenski stiki izvajajo neomejeno, po predhodnem dogovoru med udeležencema oziroma med staršema, predvsem upoštevaje potrebe in želje mld. otroka. Ob tem je sledilo tudi stališču, ki ga je toženec izrazil na naroku 28. 8. 2019, da naj stiki ne bodo preveč formalno določeni, in z odločitvijo zasledovalo cilj ohranitve svobodnega in neobremenjenega starševskega razmerja. Ne drži, kot izpostavlja pritožnik, da je sodišče odločilo o stikih enkrat tedensko, saj je tak predlog tožnice zavrnilo. S sprejeto odločitvijo je očetu dana možnost, da stiki trajajo različno dolgo, odvisno od trenutnih okoliščin, aktivnosti in želja udeležencev stika. Takšna ureditev je glede na starost in zrelost mld. A. nedvomno primernejša, čeprav ni povsem dorečena, na tožencu pa je, da bo s svojim ravnanjem sina motiviral in ohranil zaupen odnos, ki ga bo brez prisile k izvajanju formalnega režima stikov lahko še izboljšal. Zato po oceni pritožbenega sodišča ureditev, ki bi stike natančneje določala, zaenkrat ne bi bila v korist mld. A., v primeru, da do spontanih stikov ne bo prihajalo, pa ima toženec možnost, da predlaga njeno spremembo.

9. Osrednji del pritožbe toženec namenja določitvi preživnine. Pri tem spregleda, da je sodišče glede preživninskega zahtevka dopustilo le spremembo tožbe, odločitev pa si je pridržalo za končno odločbo. Ker sodišče torej o plačilu preživnine še ni odločilo in bo v tej smeri še izvajalo dokaze, se pritožbeno sodišče do teh toženčevih navedb ne bo opredeljevalo.

10. V pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi glede na navedeno niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo na podlagi 353. člena ZPP.

11. Odločitev so stroških pritožbenega postopka je sodišče pridržalo za končno odločbo.