Court allows temporary license seizure for foreign license holders to ensure road safety for all drivers.

I. Pritožbi prekrškovnega organa, Postaje prometne policije Nova Gorica, se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

[JEDRO]

Namen začasnega odvzema vozniškega dovoljenja v skladu s 113.a členom ZP-1 je zaščita drugih udeležencev cestnega prometa in zagotovitev varnosti s tem, da se vsi nevarni vozniki kot neposredni udeleženci cestnega prometa odstranijo. Izhajajoč iz tega temeljnega namena zato tudi ni mogoče razlikovati med vozniki imetniki vozniških dovoljenj, izdanimi v Republiki Sloveniji, in tujimi vozniškimi dovoljenji. Tako kot se v skladu z osmim odstavkom 22. člena ZP-1 vozniku, ki je imetnik tujega vozniškega dovoljenja, izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo enega leta in ne sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZP-1, bo analogno mogoča le začasna prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije oziroma bo začasni odvzem tujega vozniškega dovoljenja mogoče izvršiti le kot začasno prepoved uporabe le tega.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Ajdovščini je z izpodbijanim sklepom predlog prekrškovnega organa za začasni odvzem vozniškega dovoljenja obdolžencu M.M.F. zavrnilo in sklenilo, da se začasno odvzeto vozniško dovoljenje vrne obdolžencu.

2. Zoper sklep se pritožuje prekrškovni organ. Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo oziroma razlagalo institut 113.b člena ZP-1 za imetnika tujega vozniškega dovoljenja. Razlogov za razlikovanje med storilci, ki imajo veljavno vozniško dovoljenje, izdano v Republiki Sloveniji, in med tistimi, ki imajo tuje vozniško dovoljenje, po mnenju pritožnika ni. Pri tem se sklicuje na sklep Višjega sodišča v Mariboru PRp 1 z dne 22. 1 2020. Pritožbenemu sodišču predlaga, da obdolžencu začasno odvzame vozniško dovoljenje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Prvostopenjsko sodišče je v izpodbijanem sklepu zavzelo stališče, da imetniku tujega vozniškega dovoljenja ni mogoče začasno odvzeti vozniškega dovoljenja po določbi 113.a člena ZP-1. S fizičnim odvzemom bi namreč prišlo do posega v listino, ki jo je izdala tuja država, in v upravičenja, ki za imetnika iz nje izhajajo. Upoštevati je treba, da vozniku, ki je imetnik tujega vozniškega dovoljenja, sodišče namesto prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja skladno z določbo osmega odstavka 22. člena Zakona o prekrških (ZP-1) izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, tudi v takem primeru pa ima vozniško dovoljenje še vedno veljavno in možnost njegove uporabe izven Republike Slovenije. Sodišče nima zakonske možnosti, da bi voznikom, ki so imetniki tujega vozniškega dovoljenja, namesto začasnega odvzema vozniškega dovoljenja izreklo začasno prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, saj takšnega začasnega ukrepa ZP-1 ne določa.

5. Večinska sodna praksa v tovrstnih zadevah je, da imetniku tujega vozniškega dovoljenja ni mogoče začasno odvzeti vozniškega dovoljenja po določbi 113.a člena ZP-1. Le ta izhaja iz osmega odstavka 22. člena ZP-1, na podlagi katerega se imetniku tujega vozniškega dovoljenja namesto prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, osmi odstavek 22. člena ZP-1 pa ne odkazuje na uporabo devetega odstavka 22. člena ZP-1, ki določa možnost odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ker imetniku tujega vozniškega dovoljenja ZP-1 ne omogoča možnosti odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, zanj tudi ne velja določba 113.a člena ZP-1 glede začasnega odvzema vozniškega dovoljenja.

6. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi U-I-113/2014 z dne 16. 3. 2017 sodno prakso za imetnike tujega vozniškega dovoljenja glede možnosti odložitve izvršitve prepovedi uporabe spremenilo. Opozorilo je, da osmi odstavek 22. člena ZP-1 zapoveduje smiselno uporabo (zgolj) tretjega do šestega odstavka tega člena specifično le za "izrek" prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, kar že na jezikovni ravni za prepoved uporabe ne izključuje smiselne uporabe devetega odstavka 22. člena ZP-1 (ki določa, da se lahko izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja odloži), saj bi se ta odstavek tedaj uporabljal za vidik izvršitve navedene sankcije, ne pa za njen "izrek".

7. Navedena odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije po prepričanju pritožbenega sodišča nudi podlago za spremembo dosedanje sodne prakse tudi glede možnosti izreka začasnega odvzema vozniškega dovoljenja storilcem, ki so imetniki tujega vozniškega dovoljenja v skladu s 113.a členom ZP-1. Tako stališče je zavzelo tudi Višje sodišče v Mariboru v sklepu PRp 1 z dne 22. 1 2020. Določba 113.a člena ZP-1 začasnega odvzema vozniškega dovoljenja ne veže samo na storilce, ki imajo vozniško dovoljenje izdano v Republiki Sloveniji. Izpolnjen mora biti le materialni pogoj, to je utemeljen sum, da je obdolženec, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu v številu, ki ima za imetnika tujega vozniškega dovoljenja v skladu z osmim odstavkom 22. člena ZP-1 za posledico izrek prepovedi uporabe vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije. Razlogov za razlikovanje med storilci, ki imajo veljavno vozniško dovoljenje, izdano v Republiki Sloveniji, in med tistimi, ki imajo tuje vozniško dovoljenje, 113.a člen ZP-1 ne podpira. Imetnik tujega vozniškega dovoljenja, ki mu bo le to začasno odvzeto s sklepom sodišča (113.b člen ZP-1), bo imel možnost tako do vložitve ugovora (drugi odstavek 113.b člena ZP-1), kot pravico do vložitve predloga za vrnitev začasno odvzetega tujega vozniškega dovoljenja pred pravnomočnim zaključkom postopka o prekršku oziroma pred izvršitvijo prepovedi uporabe le tega ob pogojih iz drugega odstavka 113.d člena ZP-1. Tudi določba drugega odstavka 113.d člena ZP-1 namreč ne razlikuje med imetniki vozniških dovoljenj glede na državo izdajateljico.

8. Namen začasnega odvzema vozniškega dovoljenja v skladu s 113.a členom ZP-1 je zaščita drugih udeležencev cestnega prometa in zagotovitev varnosti s tem, da se vsi nevarni vozniki kot neposredni udeleženci cestnega prometa odstranijo. Izhajajoč iz tega temeljnega namena zato tudi ni mogoče razlikovati med vozniki imetniki vozniških dovoljenj, izdanimi v Republiki Sloveniji, in tujimi vozniškimi dovoljenji. Tako kot se v skladu z osmim odstavkom 22. člena ZP-1 vozniku, ki je imetnik tujega vozniškega dovoljenja, izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo enega leta in ne sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZP-1, bo analogno mogoča le začasna prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije oziroma bo začasni odvzem tujega vozniškega dovoljenja mogoče izvršiti le kot začasno prepoved uporabe le tega.

9. Zaradi vsega navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi pritožnika ugodilo in na podlagi analogne uporabe osmega odstavka 163. člena ZP-1 sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in ga vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.