Court dismisses appeal against traffic fine for drunk driving and speeding, upholding original penalty.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Obdolženec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v višini 292,50 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, sicer se prisilno izterja.

[JEDRO]

V zvezi s pritožbenimi navedbami, da ni dobil napotkov, da lahko zoper delovanje policista iz PP Laško vloži pritožbo, pa pritožbeno sodišče poudarja, da sodišče ni pristojno za odločanje o teh navedbah, saj bi moral obdolženec pritožbo na delo policistov vložiti že na PP Laško, o tem pa je pristojen odločati pritožbeni organ policije in ne sodišče. Tudi če bi bilo izkazano nekorektno postopanje oz. poslovanje policistov v zvezi s pridržanjem obdolženega, to v ničemer ne vpliva na ugotovitve, da je storilcu dokazano, da je uresničil tako objektivne kot subjektivne znake očitanih mu prekrškov in v ničemer ne zmanjšuje njegove odgovornosti za storjena prekrška.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo obdolženca spoznalo za odgovornega storitve prekrška po 3. točki petega odstavka 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), za katerega mu je določilo glavno sankcijo globo v višini 250,00 EUR in stransko sankcijo 3 kazenske točke za prekršek storjen z motornim vozilom B kategorije, ter prekrška po 4. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP, za katerega mu je določilo glavno sankcijo globo v višini 1.200,00 EUR in stransko sankcijo 18 kazenskih točk v cestnem prometu za prekršek storjen z motornim vozilom B kategorije, nato pa mu je na podlagi 27. člena Zakona o prekrških (ZP-1) izreklo enotno sankcijo globo v višini 1.450,00 EUR ter 21 kazenskih točk za prekrška, storjena z motornim vozilom B kategorije. Ker je bil obdolženec na podlagi 112. člena ZP-1 pridržan, mu je čas pridržanja na Policijski postaji... do 12 ur vštelo v globo v višini 20,00 EUR ter odločilo, da se sodba izvrši za preostanek globe v višini 1.430,00 EUR, obdolženca pa je na podlagi petega odstavka 144. člena ZP-1 oprostilo plačila stroškov postopka iz prvega odstavka 143. člena ZP-1.

2. Zoper sodbo se pritožuje obdolženec, ki pritožbenih razlogov izrecno ne navaja, smiselno pa uveljavlja pritožbene razloge nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb postopka ter odločitev o izrečenih sankcijah (1., 3., in 4. točka 154. člena ZP-1). Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev v ponovni postopek ali zmanjšanje izrečene kazni.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku po podanem zagovoru obdolženca, ob katerem je obdolžencu bila omogočena uporaba do lastnega jezika v postopku tako, da je sodišče z odredbo postavilo sodno tolmačko, ki je na naroku za zaslišanje prevajala iz slovenskega v hrvaški jezik in obratno, v dokaznem postopku zaslišalo policista D. D. in policistko N. N., prebralo zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom z dne 12. 7. 2018, potrdilo o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja z dne 12. 7. 2018 zapisnik o merjenju hitrosti PP ... z dne 12. 7. 2018 ter sklep o pridržanju in ostale listine v spisu. Na podlagi tako izvedenega postopka je ocenilo obdolženčev zagovor ter izvedene dokaze in z gotovostjo ugotovilo, da je obdolženec 12. 7. 2018 ob 20.31 uri v cestnem prometu vozil osebni avtomobil v naselju H. iz smeri R. v smeri proti V. in pri tem prekoračil dovoljeno hitrost na cesti v naselju, kjer je hitrost vožnje s splošnim predpisom omejena na 50 km/h, za najmanj 16 km/h, saj je vozil s hitrostjo najmanj 66 km/h, prav tako pa je v istih krajevnih in časovnih okoliščinah vozil osebni avtomobil, ko je imel v organizmu najmanj 0,61 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Pritožbeno sodišče po pregledu spisovnega gradiva ugotavlja, da je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo prepričljivim in skladnim izpovedbam policistov, ki sta obravnavala obdolženca, saj njune izpovedbe pritrjujejo tudi listine v spisu, izvedeni dokazi pa so v celoti ovrgli obdolženčev zagovor.

5. V zvezi s pritožbenimi očitki, da po opravljenem preizkusu z elektronskim alkotestom ni dobil na vpogled alkotesta in da je zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti podpisal, ker ni razumel slovenščine, pritožbeno sodišče ugotavlja, da take navedbe predstavljajo pritožbeno novoto, saj obdolženec niti ob prvem zaslišanju, niti v zagovoru, ki ga je podal 26. 3. 2019 v navzočnosti tolmačke za hrvaški jezik ni navajal, da mu rezultat preizkusa z elektronskim alkotestom ni bil predočen oziroma pokazan. Pri tem obdolženec ni izkazal za verjetno, da teh navedb brez svoje krivde ni mogel podati pred sodiščem prve stopnje, zato so take pritožbene novote nedovoljene in pritožbene navedbe neupoštevne.

6. Prav tako v zagovoru ni omenjal, da mu v policijskem postopku ni bila dana možnost spremljanja postopka v jeziku, ki ga razume, kot to navaja v pritožbi. Tudi te navedbe pritožbeno sodišče ocenjuje kot nedovoljene pritožbene novote, a kljub temu v zvezi s takimi očitki poudarja, da sta tako zaslišani policist D. kot policistka N., izpovedala, da je policist D. obdolžencu pojasnil celoten postopek v hrvaškem jeziku, da hrvaški jezik govori tudi kolegica N. N., ki mu je prav tako pojasnila postopek v njegovem jeziku in da je obdolžencu bila ponujena možnost spremljanja postopka s pomočjo tolmača, vendar je to možnost obdolženec izrecno zavrnil. Policist D. je dodatno potrdil, da bi bilo obdolženemu glede na odrejeno pridržanje zagotovo zagotovljen postopek s tolmačem, če bi izrazil, da ne razume slovenski jezik. Tudi policistka N. N. je izpovedala, da oba s policistom D. govorita hrvaški jezik, da je bil obdolženemu postopek pojasnjen v hrvaškem jeziku in da je bil tudi opozorjen, da v primeru, če ju ne razume, lahko dobi tolmača, pa je to odklonil. Kot je razvidno iz zapisnikov o zaslišanju prič je bil obdolženec navzoč ob izvajanju dokaznega postopka in je postopek spremljal s pomočjo tolmačke, vendar pričevanjem policista in policistke glede seznanjenosti s pravico do spremljanja jezika s pomočjo tolmača, ni nasprotoval.

7. Neprepričljive pa so pritožbene navedbe, da je obdolženec zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti podpisal zato, ker ni razumel slovenščine. Kot izhaja iz zapisnika o zaslišanju obdolženca na list. št. 83 do 84 spisa je obdolženec potrdil, da je zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti podpisal, pri tem pa ni izpostavljal, da je to storil zaradi ali kljub nerazumevanju slovenskega jezika. Tako tudi pritožbene trditve, da je zapisnik podpisal zaradi tega, ker ni razumel slovenščine, predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto.

8. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da ni dobil napotkov, da lahko zoper delovanje policista iz PP ... vloži pritožbo, pa pritožbeno sodišče poudarja, da sodišče ni pristojno za odločanje o teh navedbah, saj bi moral obdolženec pritožbo na delo policistov vložiti že na PP ..., o tem pa je pristojen odločati pritožbeni organ policije in ne sodišče. Tudi če bi bilo izkazano nekorektno postopanje oz. poslovanje policistov v zvezi s pridržanjem obdolženega, to v ničemer ne vpliva na ugotovitve, da je storilcu dokazano, da je uresničil tako objektivne kot subjektivne znake očitanih mu prekrškov in v ničemer ne zmanjšuje njegove odgovornosti za storjena prekrška. Upoštevajoč navedeno pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov v pravilnost ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je obdolžencu dokazano, da je uresničil vse objektivne zakonske znake prekrška ter da je zanju tudi odgovoren, saj se v zvezi s storilčevo prištevnostjo ni izpostavljal noben dvom, obdolženec pa se je tudi po lastnih izpovedbah zavedal prepovedanosti prekoračitve hitrosti v naselju, a je kljub temu v H., kjer je hitrost omejena na 50 km/h, na kar je bil opozorjen s prometnim znakom, ki označuje začetek naselja, vozil v hitrostjo najmanj 66 km/h, zaradi česar mu je sodišče prve stopnje utemeljeno očitalo ravnanje z eventualnim naklepom. Prav tako pa je obdolženec v zagovoru povedal, da se zaveda prepovedanosti vožnje pod vplivom alkohola, a je kljub temu, da je pred vožnjo zaužil očitno večje količine alkohola, ravnal z najmanj eventualnim naklepom, ko je po zaužitju alkohola vozil motorno vozilo v cestnem prometu.

9. Ob preizkusu obdolžencu določenih in izrečenih sankcij je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje obdolžencu za prekršek prekoračitve hitrosti vožnje v naselju določilo globo v predpisanem znesku 250,00 EUR, za prekršek vožnje pod vplivom alkohola pa globo v najnižji predpisani višini, to je 1.200,00 EUR. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe je sodišče pri odmeri globe kot olajševalni okoliščini upoštevalo obdolženčevo dosedanjo nekaznovanost in težke premoženjske razmere, v katerih živi, zaradi česar mu je globo za prekršek vožnje pod vplivom alkohola izreklo na meji zakonskega minimuma. Prav tako mu je izreklo stransko sankcijo - kazenske točke v številu, kot so predpisane za posamezni prekršek ter nato na podlagi 27. člena ZP-1 pravilno izreklo enotno sankcijo globo v višini 1.450,00 EUR ter stransko sankcijo 21 kazenskih točk v cestnem prometu za prekrška storjena z motornim vozilom B kategorije. Prav tako je v skladu s 112. členom ZP-1 obdolžencu v izrečeno globo vštelo čas pridržanja na Policijski postaji ..., ki je trajalo manj kot 12 ur in določilo, da se sodba izvrši za preostanek globe v višini 1.430,00 EUR. Kot je pojasnilo obdolžencu že sodišče prve stopnje slabo finančno stanje ni razlog, zaradi katerega bi bilo mogoče predpisano globo omiliti pod predpisanim zakonskim minimumom ali celo odpustiti. V skladu s šestim odstavkom 26. člena ZP-1 lahko sodišče omili globo le v primeru, če so izkazane posebne olajševalne okoliščine. Gre za takšne okoliščine, ki po svoji naravi in/ali kakovosti odstopajo od splošnih olajševalnih okoliščin, ki jih določa 26. člen ZP-1. Premoženjsko stanje storilca in razmere v katerih živi, pa žal ne predstavljajo takih posebnih olajševalnih okoliščin, niti niso izkazane kake druge posebne olajševalne okoliščine v zvezi s samima prekrškoma. Tako so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da je izrečena denarna kazen previsoka za standard na Hrvaškem, kjer je povprečna plača 500,00 EUR in da obdolženec take globe ne more plačati oziroma take pritožbene navedbe ne predstavljajo zadostne podlage za spremembo odločitve sodišča prve stopnje o sankcijah.

10. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče obdolženčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

11. Ker obdolženec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8132 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 292,50 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve te sodbe, sicer se prisilno izterja.