Appeal dismissed; municipality's evidence of social aid payments outweighs heirs' denial under inheritance law.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Dediči in udeleženka Občina L. krijejo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Ker je torej Občina L. trditve o izvršenih doplačilih domske oskrbe za zapustnico za zatrjevano obdobje podkrepila s predložitvijo listin, dediči pa so njena zatrjevanja zgolj zanikali, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 213. člena ZD in pravilno štelo pravico Občine L. do omejitve dedovanja premoženja zapustnice za bolj verjetno ter na pravdo napotilo dediče. Pri oblikovanju tožbenega zahtevka dediči niso vezani na napotitveni sklep zapuščinskega sodišča.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim izpodbijanim sklepom odločilo, da se zapuščinski postopek po pokojni M. L. prekine (točka I izreka), dediče K. L., A.R. in M. G. pa se napoti na pravdo z zahtevkom na ugotovitev, da ne obstoji terjatev Občine L. do zapuščine iz naslova dane denarne socialne pomoči v višini 48.746,82 EUR in da morajo tožbo vložiti zoper upnico Občino L. v roku 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa, sicer bo sodišče zapuščinski postopek nadaljevalo in štelo, da obstoji dolg zapustnice do Občine L. iz naslova prejete denarne socialne pomoči v višini 48.746,82 EUR (točka II izreka).

2. Vsi trije dediči so s pritožbama izpodbijali odločitev sodišča prve stopnje. Dedinji A. R. in M. G. sta v pritožbi predlagali spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se na pot pravde napoti Občino L., ker ta razpolaga z dokumentacijo in mora sama dokazati obstoj njene terjatve. Ni dolžnost dedinj tožiti na nekaj, kar po njunem mnenju ne obstaja. Sodišče prve stopnje je napačno ugotovilo, da sta dedinji tisti, ki bi morali začeti pravdo na neugotovitev obstoja dolga.

Dedič Karol Lesjak je v pritožbi tudi predlagal spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se na pot pravde napoti Občino L.. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje in napačno uporabilo postopkovna pravila Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Navajal je, da je sodišče prve stopnje zmotno upoštevalo, da je pravica Občine L. močnejša od pravice nasprotne strani, ne gre za tehtanje pravic, temveč za dolžnost, da tisti, ki nekaj terja od zapuščine, svojo terjatev dokaže. Gre za vprašanje, kdo nosi dokazno breme. Dedič je prepričan, da je to lahko le Občina L.. Če razpolaga s kupom nekih izračunov in kalkulacij, to še ne pomeni, da ima prav, njena terjatev ni sodno ali sporazumno dogovorjena in zato ni likvidna, je sporna po temelju in tudi po višini, še vedno je nedokazana terjatev, ki jo je treba ugotoviti v pravdnem postopku in po tožbi Občine L., ki razpolaga z relevantnimi listinami. Terjatev je sporna tudi po temelju, saj je sporno, ali je zapustnica dolg za časa svojega življenja povrnila Občini L., oziroma je le-ta imela pravni naslov za uveljavljanje terjatve, nenazadnje tudi zato, ker ji je zapustnica prenesla v last nepremičninsko premoženje. Izpisek iz poslovnih knjig v obliki verodostojne listine nima nobene dokazne vrednosti v izvršbi kot v drugem postopku, v katerem se uveljavlja, to ni dokaz sam po sebi in kateremu se ne bi moglo oporekati. Po pravilni interpretaciji 181. člena ZPP (ugotovitvena tožba), ko gre za denarno terjatev, bi moral le upnik uveljavljati svojo terjatev do zapuščinske mase, ker gre za denarni zahtevek, za terjatev do zapuščine.

3. Občina L. je odgovorila na pritožbi dedinj in dediča, v odgovorih na pritožbo je prerekala pritožbene trditve in predlagala zavrnitev obeh pritožb.

4. Pritožbi dedinj in dediča nista utemeljeni.

5. Med dediči in Občino L. kot udeleženko zapuščinskega postopka po zapustnici, ki je na podlagi določb 128. člena Zakona o dedovanju (ZD) predlagala omejitev dedovanja premoženja pokojne do višine vrednosti pomoči, ki jo je dala zapustnici z doplačevanjem domske oskrbe, je spor o višini vrednosti te dane pomoči. Občina L. je zatrjevala, da je z doplačili dana vrednost njene pomoči v višini 48.746,82 EUER, ker je za zapustnico doplačevala stroške domske oskrbe v ...v času od 1. 8. 1997 do vključno 1. 5. 2015. To je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ugotovilo sodišče prve stopnje, ugotovilo pa je tudi, da je Občina L. v dokaz svojih trditev priložila izpis po stroškovnih nosilcih in kontih za obdobje od 1. 1. 1998 do 31. 8. 2016 ter da dediči niso priznali tolikšnega dolga zapustnice do Občine L., kot to izhaja iz izpiska odprtih postavk, ki ga je predložila Občina L. in so trdili, da je bila Občina L. že poplačana, da njena terjatev ne obstaja več, da pa za svoje trditve niso predložili dokazov, ki bi potrjevali, da je zapustnica povrnila dolg Občini L.. Zaključilo je, da med dediči in Občino L. obstaja spor o višini dane denarne pomoči zapustnici iz naslova doplačil domske oskrbe za zapustnico.

Sodišče prve stopnje je vsa ta dejstva ugotovilo pravilno, saj jih potrjujejo podatki v sodnem spisu.

6. Dediči v svojih pritožbah teh dejanskih ugotovitev ne izpodbijajo. Pravno zmotno pa je pritožbeno stališče dediča K. L., da izpisek iz poslovnih knjig v obliki verodostojne listine nima dokazne vrednosti. V pravdi bo pravdno sodišče ocenilo, kakšna je dokazna vrednost teh listin.

7. Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da so dediči le pavšalno zatrjevali, da je terjatev Občine L. bila poplačana, saj niso predložili nikakršnega dokaza za svojo trditev, da je zapustnica za obdobje, za katero Občina L. zatrjuje doplačila njene domske oskrbe, sama povrnila doplačila Občini L..

8. Pritožbena trditev dediča K. L., da je zapustnica Občini L. prenesla v last nepremično premoženje je prav tako pavšalna in zato neutemeljena. Dedič v pritožbi (in tudi v postopku pred sodiščem prve stopnje) ni navedel nobenih konkretnih dejstev o obstoju pravnega temelja za prenos lastninske pravice zapustnice na Občino ., niti o premoženju, ki naj bi bilo predmet prenosa lastninske pravice.

9. Ker je torej Občina L. trditve o izvršenih doplačilih domske oskrbe za zapustnico za zatrjevano obdobje podkrepila s Ker je torej Občina L. trditve o izvršenih doplačilih domske oskrbe za zapustnico za zatrjevano obdobje podkrepila s predložitvijo listin, dediči pa so njena zatrjevanja zgolj zanikali, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 213. člena ZD in pravilno štelo pravico Občine L. do omejitve dedovanja premoženja zapustnice za bolj verjetno ter na pravdo napotilo dediče. Pri oblikovanju tožbenega zahtevka dediči niso vezani na napotitveni sklep zapuščinskega sodišča. predložitvijo listin, dediči pa so njena zatrjevanja zgolj zanikali, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 213. člena ZD in pravilno štelo pravico Občine L. do omejitve dedovanja premoženja zapustnice za bolj verjetno ter na pravdo napotilo dediče. Pri oblikovanju tožbenega zahtevka dediči niso vezani na napotitveni sklep zapuščinskega sodišča.

10. Pritožbi nista konkretizirali pritožbenega razloga bistvene kršitve določb postopka, pritožbeno sodišče pa ni ugotovilo tistih kršitev, na katere mora paziti uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

11. Glede na obrazloženo sta pritožbi neutemeljeni, zato ju je pritožbeno sodišče zavrnilo in je potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 174. člena ZD.