Supreme Court allows review regarding denial of main hearing violating equal protection of rights under Art. 22 Constitution.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia partially allowed the review request concerning the administrative court's refusal to hold a main hearing and reject evidence requests. The applicant argued that skipping the hearing and relying on non-contested facts violated their right to equal protection of rights under Article 22 of the Constitution. The court agreed that such procedural deviations constitute a significant breach of due process and established a binding precedent for future cases.
Legislator headnote
AI generatedArticle 22 of the Constitution; Article 367a(1) of the Code of Civil Procedure: The Supreme Court established that an administrative court's decision to skip a main hearing and base its ruling on Article 59(2) of the Administrative Disputes Act constitutes a significant procedural violation and an impermissible infringement of the party's right to equal protection of rights.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali predstavlja neizvedba glavne obravnave in posledično zavrnitev predloga za izvedbo dokaza z zaslišanjem prič nedopusten poseg v pravico tožeče stranke do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije?
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali predstavlja neizvedba glavne obravnave in posledično zavrnitev predloga za izvedbo dokaza z zaslišanjem prič nedopusten poseg v pravico tožeče stranke do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je s sodbo zavrnilo tožbo zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za infrastrukturo, št. 06102-82/2017/14 z dne 12. 3. 2018, s katero je inšpektor za ceste tožnici naložil odstranitev petih jumbo oglaševalnih panojev, postavljenih brez predpisanega soglasja v območju tam navedene regionalne ceste v naselju ,,, in kot rok odstranitve določil 30. 5. 2018. Tožnica je zoper navedeni sklep vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za infrastrukturo z odločbo, št. 3717-59/2018/2-02411756 z dne 19. 4. 2018, zavrnilo.
2. Iz obrazložitve navedene sodbe izhaja, da tožnica za postavitev oglaševalnih panojev ni pridobila soglasja direkcije v skladu z 78. členom Zakona o cestah, veljavnim v času odločanja, niti soglasja občine po 68. členu Zakona o javnih cestah, ki je veljal v času postavitve oglaševalnih panojev. Pogodba, ki jo je tožnica sklenila z občino, pa takega soglasja ne nadomešča. Upravno sodišče je o tožbi odločilo na seji. Odločitev o tem, da glavne obravnave ne bo opravilo, je oprlo tako na prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot tudi na 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1. Tožnici je pojasnilo, da relevantno dejansko stanje ni sporno, zaslišanje njenega zakonitega zastopnika, ki naj bi izpovedal o ozadju sklenitve pogodbe, pa za odločitev ni pomembno.
3. Tožnica je vložila predlog za dopustitev revizije po 367. b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in Vrhovnemu sodišču predlagala, naj dopusti revizijo zaradi več pomembnih pravnih vprašanj.
4. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.
5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je v tem obsegu predlogu ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP). Vrhovno sodišče je namreč že sprejelo stališče, da Upravno sodišče s tem, ko v primeru spornega dejanskega stanja in predlaganih dokazov ne izvede glavne obravnave, svojo odločitev pa utemelji na določbi druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, bistveno krši določbe postopka v upravnem sporu ter nedopustno posega v pravice strank do glavne obravnave iz 22. člena Ustave Republike Slovenije. 1 Na podlagi obrazloženega gre torej za pravno vprašanje, ali odločitev Upravnega sodišča v okoliščinah konkretnega primera (ne)dopustno odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, zato je odgovor nanj pomemben za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava.
6. Glede ostalih vprašanj Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.
1 Prim. sklep Vrhovnega sodišča v zadevi X Ips 22/2020 z dne 26. 8. 2020.