Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep VIII DoR 148/2020-4 ECLI:SI:VSRS:2020:VIII.DOR.148.2020.4 AI generated

Supreme Court dismisses a party's own application for leave to appeal due to lack of lawyer qualification and incomplete pleading.

Case Number VSRS Sklep VIII DoR 148/2020-4
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's application for leave to appeal without granting it. The applicant, acting as a layperson without a lawyer, failed to prove they met the qualification requirements for filing such a request. Consequently, the court dismissed the application as inadmissible under the Code of Civil Procedure.

Legislator headnote

AI generated

ZPP 86. odst. 4; 91. odst. 1: An application for leave to appeal filed by a party without a lawyer is inadmissible unless the party proves they have passed the state bar exam.

Keywords

AI generated
inadmissible application leave to appeal layperson filing bar exam requirement incomplete pleading code of civil procedure qualification proof

Cited Legislation

AI generated
ZPP 86. odst. 4
ZPP 91. odst. 1
ZPP 367.č
ZPP 367.b odst. 4
ZPP 367.b odst. 6
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Sodišče v skladu s prvim odstavkom 91. člena ZPP kot nedovoljeno zavrže izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama, če ne izkaže izpolnitve pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP. Tudi 367. č člen ZPP določa, da sodišče vlogo zavrže, če predlogu za dopustitev revizije ali reviziji ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je z laično vlogo predlagal dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje. V vlogi dokaj nepovezano navaja, da sodišči nista sledili njegovem zatrjevanju o tem, da je bil zlorabljen institut odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Pravi razlog za odpoved naj bi bil v tem, da si direktor in njegovi partnerji po prenehanju tožnikove zaposlitve na podlagi pogodbe o odkupni pravici prilastijo tožnikove IHOR delnice. Prvostopenjski sodnik naj bi sodbo izdal sam, brez sodnikov porotnikov, ki sta bila med obravnavo prek mobilnih telefonov na internetu. Sodišče naj bi pristransko upoštevalo vse navedbe vodje in odvetnika tožene stranke. Slovenska delovna sodišča nimajo strokovne podlage za ocenjevanje strokovnosti projektantov in v tem okviru tudi ne strokovnosti tožnika. Oporeka zaključku o nezasedenem delovnem mestu v Poslovni enoti Maribor. Sodišči nista upoštevali nestrinjanja Sveta delavcev tožene stranke.

2. Predlog ni dovoljen, razen tega pa tudi ni popoln.

3. Tretji odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi 1 opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. To pravilo v skladu s četrtim odstavkom 86. člena ZPP ne velja v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Tožnik, ki je predlog za dopustitev revizije vložil sam, brez odvetnika, predlogu ni priložil potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu.

4. Sodišče v skladu s prvim odstavkom 91. člena ZPP kot nedovoljeno zavrže izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama, če ne izkaže izpolnitve pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP. Tudi 367. č člen ZPP določa, da sodišče vlogo zavrže, če predlogu za dopustitev revizije ali reviziji ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP.

5. Razen tega predlog za dopustitev revizije tudi ni popoln. V skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost ter na kratko obrazložiti zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Predlagatelj tem zahtevam ni zadostil. V predlogu ni natančno in konkretno navedel spornih pravnih vprašanj. Dolžnost navesti sporno pravno vprašanje ne pomeni, da mora predlagatelj oblikovati vprašanje v slovničnem smislu besede. Vprašanje je lahko navedeno tudi drugače, vendar tako, da ga lahko Vrhovno sodišče hitro in nedvomno samo izlušči iz besedila predloga, vendar tožnikov predlog za dopustitev revizije ne zadosti niti temu kriteriju.

6. Glede na vse navedeno je vrhovno sodišče na podlagi 367.č člena ZPP in šestega odstavka 367.b člena ZPP predlog za dopustitev revizije zavrglo.

7. Sodišče je odločitev sprejelo soglasno.

1 Za postopek z izrednimi pravnimi sredstvi velja tudi predlog za dopustitev revizije.