Appeal dismissed; fine payment deadline is generally non-extendable and runs regardless of prisoner's ability to pay.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Maribor dismissed the appeal by a convicted prisoner challenging the enforcement of a monetary fine while serving a prison sentence. The prisoner argued that serving time should allow for installment payments or fine reduction, but the court found no merit in this claim. The court ruled that the statutory deadline for fine payment is generally non-extendable and runs independently of the prisoner's financial status or incarceration, allowing only for installment plans if explicitly requested before the deadline expires.
Legislator headnote
AI generatedPeti odstavek 47. člena Kazenskega zakonika; Tretji odstavek 377. člena Zakona o kazenskem postopku: Rok za plačilo denarne kazni je praviloma nepodaljšljiv in teče ne glede na obsojenčevo pripravljenost ali zmožnost plačila; sodišče lahko do poteka roka kvečjemu dovoli obročno plačilo, če ga je stranka predlagala.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba obsojenca M.L. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Obsojenca se oprosti plačila sodne takse.
[JEDRO]
Rok za plačilo denarne kazni iz petega odstavka 47. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) je praviloma nepodaljšljiv in teče ne glede na obsojenčevo pripravljenost ali zmožnost plačila. V tem času lahko sodišče do poteka roka kvečjemu dovoli obročno plačilo denarne kazni, kar pa se v obravnavanem primeru, ko končno tega ni predlagal niti pritožnik, ni zgodilo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Okrožno sodišče v Murski Soboti je kot sodišče prve stopnje 24. 8. 2020 določilo, da se denarna kazen 10 dnevnih zneskov, to je 97,30 EUR izrečena s sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti I K 29123/2019 z dne 12. 11. 2019, ki je postala pravnomočna dne 17. 12. 2019 izvrši tako, da se obsojencu določi kazen pet dni zapora. To je bilo storjeno s sodbo I K 29123/2019.
2. Zoper sodbo se je pritožil obsojenec, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja s, prav tako smiselnim predlogom, da sodišče druge stopnje sodbo razveljavi in mu na ta način omogoči, da bo navedeno denarno kazen plačal v obrokih ali po prestani kazni zapora.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče druge stopnje je skladno s tretjim odstavkom 377. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) preverilo pritožnikove navedbe glede prestajanja kazni zapora, ki so se izkazale za resnične. Pa vendar, prestajanje kazni zapora po sebi ne more preprečiti, da izrečena denarna kazen ne bi bila izrečena tako kot to izhaja iz izreka napadene sodbe. Rok za plačilo denarne kazni iz petega odstavka 47. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) je praviloma nepodaljšljiv in teče ne glede na obsojenčevo pripravljenost ali zmožnost plačila. V tem času lahko sodišče do poteka roka kvečjemu dovoli obročno plačilo denarne kazni, kar pa se v obravnavanem primeru, ko končno tega ni predlagal niti pritožnik, ni zgodilo. Sledila je prisilna izterjava (izvršba), ki je bila po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje neuspešna, s čemer je bila tudi druga možnost iz prvega odstavka 87. člena KZ-1 za plačilo denarne kazni izčrpana oziroma je ta zapadla.
5. Glede na obrazloženo, in ker sodišče druge stopnje ni zasledilo kršitev iz 1. in 2. točke drugega odstavka 383. člena ZKP, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti je o pritožbi M.L. odločilo tako kot izhaja iz izreka te sodbe (391. člen ZKP).
6. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 98. člena in četrtem odstavku 95. člena ZKP ter prvem odstavku 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). Je posledica obsojenčevih premoženjskih razmer, dolžnosti vzdrževanja mladoletnih otrok in dejstva, da se nahaja na prestajanju kazni zapora.