Administrative court dismisses lawsuit as filed late, noting lawyer firm receipt did not start the deadline for the client. The court ruled the 30-day period began on the day after the client's service date. The plaintiff filed the suit after the deadline expired, making it inadmissible. The court applied the rule that service to a third party does not count for the client's deadline unless authorized. The decision emphasizes the court's duty to monitor procedural timeliness. The outcome is a dismissal due to procedural impropriety. The case highlights strict adherence to statutory time limits in administrative litigation.
Legislator summary
AI generatedThe administrative court dismissed the plaintiff's lawsuit because it was filed after the expiration of the mandatory 30-day deadline. Although the administrative decision was served to the appointed law firm, the court found no evidence the plaintiff authorized this firm to represent her, meaning the deadline started only when the decision was served to the plaintiff herself. Consequently, the plaintiff's late filing rendered the action inadmissible, and the court ordered each party to bear their own costs.
Legislator headnote
AI generatedArticle 28 paragraph 1 of the Administrative Dispute Act; Article 100 paragraph 2 of the Administrative Procedure Act: The limitation period for filing an administrative lawsuit begins on the day following service of the administrative act to the party; service to a third party without authorization does not interrupt or extend this period.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Tožba se zavrže.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
[JEDRO]
Izpodbijana odločba (skupaj z napotnico) je bila vročena tudi Odvetniški družbi A. o.p., d.o.o., ki je bila z izpodbijano odločbo imenovana za izvajanje BPP, vendar iz upravnega spisa ne izhaja, da bi tožnica pooblastila imenovano odvetniško družbo za zastopanje v postopku odločanja o upravičenosti do dodelitve BPP, zato je za začetek teka roka za vložitev tožbe ključen trenutek vročitve izpodbijane odločbe tožnici. V obravnavanem primeru je rok za vložitev tožbe začel teči v soboto 27. 6. 2020 in se je iztekel v ponedeljek 27. 7. 2020. Torej je bil zadnji dan za vložitev tožbe 27. 7. 2020. Iz podatkov na pisemski ovojnici je razvidno, da je tožnica tožbo vložila priporočeno po pošti 31. 7. 2020. To pomeni, da je vložila tožbo po izteku 30-dnevnega prekluzivnega roka, torej prepozno.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila, da se tožnici dodeli brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP) v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku zavarovanja Okrožnega sodišča v Novem mestu opr. št. Z 2/2020 (1. točka izreka). Za izvajanje BPP je bila določena Odvetniška družba A. o.p., d.o.o. iz Novega mesta (2. točka izreka).
2. Tožnica zoper izpodbijano odločbo vlaga tožbo, ker se ne strinja z materialnopravno podlago, na podlagi katere je tožena stranka tožnici dodelila BPP. Meni, da bi ji morala toženka BPP dodeliti na podlagi Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), na podlagi katerega se materialni položaj prosilca za BPP ne ugotavlja, in ne na podlagi Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Sodišču predlaga, naj odpravi izpodbijano odločbo ter zadevo vrne v ponovno odločanje toženi stranki. Zahteva tudi povrnitev stroškov upravnega spora.
3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri svoji odločitvi ter njenih dejanskih in pravnih razlogih, navaja pa tudi dodatne razloge. Sodišču primarno predlaga, naj tožbo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrže, podredno pa, da tožbo zavrne kot neutemeljeno. Predlaga tudi zavrnitev stroškovnega zahtevka tožnice.
4. Odgovor na tožbo je bil poslan tožnici, ki pa nanj do izdaje tega sklepa ni odgovorila.
5. Tožba je prepozna.
6. Po prvem odstavku 28. člena ZUS-1 je treba tožbo vložiti v tridesetih dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. V obravnavani zadevi je bil postopek končan z izpodbijano odločbo, za katero sodišče na podlagi predloženih upravnih spisov ugotavlja, da je bila tožnici vročena v petek 26. 6. 2020, tožnica pa v tožbi tudi ne poda nobenih (morebitnih drugačnih) trditev v zvezi z dnevom prejema izpodbijane odločbe. Izpodbijana odločba (skupaj z napotnico) je bila sicer vročena tudi Odvetniški družbi A. o.p., d.o.o., ki je bila z izpodbijano odločbo imenovana za izvajanje BPP, vendar iz upravnega spisa ne izhaja, da bi tožnica pooblastila imenovano odvetniško družbo za zastopanje v postopku odločanja o upravičenosti do dodelitve BPP, zato je za začetek teka roka za vložitev tožbe ključen trenutek vročitve izpodbijane odločbe tožnici. Glede na drugi odstavek 100. člena ZUP se za začetek teka roka ne šteje dan vročitve, temveč se šteje prvi naslednji dan. V obravnavanem primeru je tako rok za vložitev tožbe začel teči v soboto 27. 6. 2020 in se je iztekel v ponedeljek 27. 7. 2020. Torej je bil zadnji dan za vložitev tožbe 27. 7. 2020. Iz podatkov na pisemski ovojnici je razvidno, da je tožnica tožbo vložila priporočeno po pošti 31. 7. 2020. To pomeni, da je vložila tožbo po izteku 30-dnevnega prekluzivnega roka, torej prepozno.
7. Ker je bila po presoji sodišča tožba vložena prepozno, jo je sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 brez nadaljnjega obravnavanja zavrglo. Na pravočasnost tožbe mora sodišče po uradni dolžnosti paziti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).
8. Sodišče je v zadevi odločilo po predsednici senata na podlagi tretjega odstavka 36. člena ZUS-1.
9. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, ki med drugim določa, da, če sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.