Supreme Court allows review regarding whether a public road built on private land without compensation qualifies as an infrastructure object.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia granted the petition for leave to appeal, permitting a review of a specific legal question. The appellants argued that a public road constructed on private land, where the owner received no compensation and no transfer of usage rights was issued under the relevant nationalization law, should be classified as an infrastructure object. The court agreed that the first paragraph of Section 76 of the Act on Economic Public Services cannot be interpreted to include such roads, thereby protecting the appellants' property rights.
Legislator headnote
AI generatedSection 76 paragraph 1 of the Act on Economic Public Services; Section 367a paragraph 1 of the Act on Civil Procedure Law: A public road built on private land without compensation or a transfer of usage rights decision does not qualify as an infrastructure object under the Act on Economic Public Services, allowing a review of this classification.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali tožnici, ki je na nepremičnini v lasti prvega toženca zgradila javno cesto, njegovi pravni prednici pa ni bila izplačana odškodnina za celotno zemljišče niti ni bila skladno z Zakonom o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč za celotno zemljišče izdana odločba o prenosu pravice uporabe, pripada stvarnopravno varstvo z izbrisno tožbo.
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali tožnici, ki je na nepremičnini v lasti prvega toženca zgradila javno cesto, njegovi pravni prednici pa ni bila izplačana odškodnina za celotno zemljišče niti ni bila skladno z Zakonom o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč za celotno zemljišče izdana odločba o prenosu pravice uporabe, pripada stvarnopravno varstvo z izbrisno tožbo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in odločilo o pravdnih stroških.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožencev zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je o pritožbenih stroških.
3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča toženca vlagata predlog za dopustitev revizije in postavljata naslednji vprašanji:
‒ Ali se javna cesta šteje za infrastrukturni objekt v smislu prvega odstavka 76. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS)?
‒ Ali se javna cesta, ki je zgrajena na zasebnem zemljišču in za katerega lastniku ni bila izplačana odškodnina za celotno zemljišče niti ni bila skladno z Zakonom o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč za celotno zemljišče izdana odločba o prenosu posesti oziroma pravice uporabe, šteje za infrastrukturni objekt v smislu prvega odstavka 76. člena ZGJS?
4. Navajata, da se Vrhovno sodišče še ni izreklo o pravnem vprašanju, ali se javna cesta šteje za infrastrukturni objekt. Le posredno je to vprašanje obravnavalo v zadevi II Ips 855/2008, pri čemer je šlo v citirani zadevi za avtobusno postajo in ne javno cesto. Še zlasti se ni nikoli izreklo, ali se javna cesta, ki je zgrajena na zasebnem zemljišču in za katerega lastniku ni bila izplačana odškodnina za celotno zemljišče niti ni bila skladno z Zakonom o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč za celotno zemljišče izdana odločba o prenosu posesti oziroma pravice uporabe, šteje za infrastrukturni objekt v pomenu prvega odstavka 76. člena ZGJS. Prvi odstavek 76. člena ZGJS se ne more razlagati tako, da bi se za infrastrukturni objekt šteje javna cesta, ki je bila zgrajena na zasebnem zemljišču in za katerega lastniku ni bila izplačana odškodnina za celotno zemljišče niti ni bila za celotno zemljišče izdana odločba o prenosu posesti oziroma pravice uporabe. Tožencema je bila kršena pravica do zasebne lastnine, saj je bilo zemljišče njihovi pravni prednici odvzeto brez pravnega temelja. Tožnica lastninske pravice ni pridobila na podlagi ZGJS niti na katerekoli drugem pravnem temelju.
5. Predlog je utemeljen.
6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) so izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa.
7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).