Appeal allowed: High Court rules district court lacked jurisdiction to continue proceedings after indictment dismissal.
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Mariboru allowed the defense's appeal and revoked the lower court's decision to continue criminal proceedings. The district court had incorrectly ruled that the prosecution's request to resume the case after an indictment dismissal was sufficient grounds for continuation. The court held that because Article 408 of the Criminal Procedure Act did not specify who decides on resuming proceedings following such a dismissal, the general rule in Article 25(6) applies, granting exclusive jurisdiction to the non-adjudicating senate of three judges.
Legislator headnote
AI generatedArticle 408 of the Criminal Procedure Act; Article 25(6) of the Criminal Procedure Act: In the absence of specific provisions regarding the resumption of proceedings after an indictment dismissal, the general rule applies, vesting functional jurisdiction in the non-adjudicating senate of three judges.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi zagovornika obdolženega M.F. se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.
[JEDRO]
V posebnih določbah 408. člena ZKP sicer ni navedeno, kdo ob prenehanju okoliščin, ki so začasno preprečevale pregon in s tem povzročile zavrženje obtožnice, odloča o nadaljevanju postopka. Vendar pa je ob odsotnosti posebnih določb potrebno upoštevati splošna pravila ZKP, in sicer šesti odstavek 25. člena ZKP, ki za odločanje zunaj glavne obravnave določa funkcionalno pristojnost senata treh sodnikov (zunajobravnavani senat).
[OBRAZLOŽITEV]
1. Okrožno sodišče v Mariboru je z izpodbijanim sklepom na podlagi prvega odstavka 408. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) pod točko I izreka odločilo, da se sklep Okrožnega sodišča v Mariboru I Ks 5940/2014 z dne 13. 7. 2017 razveljavi, ter pod točko II izreka, da se kazenski postopek zoper obdolženega M.F. zaradi kaznivega dejanja davčne zatajitve po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 249. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in zoper obdolženega J.F. zaradi kaznivega dejanja pomoči h kaznivemu dejanju davčne zatajitve po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 249. člena KZ-1 v zvezi z 38. členom KZ-1, po obtožnici Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, št. MB-Kt/7877/2013 z dne 17. 12. 2014, nadaljuje.
2. Zoper sklep se je pritožil zagovornik obdolženega M.F. iz vseh pritožbenih razlogov, kot to navaja v uvodu pritožbe. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Zagovornik trdi, da je izpodbijani sklep izdal stvarno nepristojen organ, saj Okrožno sodišče v Mariboru ni bilo pristojno odločati o razveljavitvi sklepa istega sodišča, s katerim je bila obtožnica zavržena. O tem bi namreč lahko odločalo le sodišče druge stopnje, ki odloča o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, oziroma, glede na uvrščenost določbe 408. člena ZKP v poglavje, ki ureja izredna pravna sredstva, v skladu s 412. členom ZKP pristojen zunajobravnavani senat iz šestega odstavka 25. člena ZKP.
5. Povzetim navedbam ni mogoče v celoti pritrditi, soglašati pa je z zaključkom zagovornika, da o razveljavitvi sklepa o zavrženju obtožnice ter o nadaljevanju postopka lahko odloča le zunajobravnavani senat. V posebnih določbah 408. člena ZKP sicer ni navedeno, kdo ob prenehanju okoliščin, ki so začasno preprečevale pregon in s tem povzročile zavrženje obtožnice, odloča o nadaljevanju postopka. Vendar pa je ob odsotnosti posebnih določb potrebno upoštevati splošna pravila ZKP, in sicer šesti odstavek 25. člena ZKP, ki za odločanje zunaj glavne obravnave določa funkcionalno pristojnost senata treh sodnikov (zunajobravnavani senat). Po navedenem torej razpravljajoča sodnica ni imela zakonske podlage za sprejem izpodbijane odločitve, saj je funkcionalna pristojnost za odločanje o razveljavitvi predhodnega pravnomočnega sklepa zunajobravnavnega senata in odločitev o nadaljevanju postopka, le v domeni slednjega. 1
6. Ni pa mogoče pritrditi zagovorniku, da je sodišče prve stopnje kršilo določbo 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker je tožilstvo na sodišče naslovilo le zahtevo za nadaljevanje postopka, ni pa vložilo nove obtožnice. Iz razlogov sklepa zunajobravnavnega senata o zavrženju obtožnice z dne 13. 7. 2017 sicer res izhaja, da bo tožilstvo zoper obdolženca lahko vložilo novo obtožnico, vendar pa dejstvo, da je Okrožno državno tožilstvo dne 22. 4. 2020 posredovalo (zgolj) zahtevo za nadaljevanje postopka, nikakor ne pomeni, da ni obtožbe upravičenega tožilca, kot zmotno navaja zagovornik. V prvem odstavku 408. člena ZKP je namreč jasno navedeno, da se postopek na zahtevo upravičenega tožilca nadaljuje, brž ko prenehajo vzroki, zaradi katerih je bil izdan tak sklep. Tako je odločilna le jasno izražena volja po pregonu storilca kaznivega dejanja, čemur je bilo v obravnavani zadevi z zahtevo Okrožnega državnega tožilstva zadoščeno. Drugačne pritožbene trditve zagovornika zato niso utemeljene.
7. Po obrazloženem je višje sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).
1 Primerjaj: mag. Š. Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 880, tč. 3.