Appeal allowed: joint property is indivisible; separate court proceedings for spouses' shares are improper.
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Ljubljana allowed the appeal and revoked the District Court's decision transferring the case to a different court. The appellant argued that joint property is an indivisible legal concept requiring a single proceeding to determine each spouse's contribution to the whole. The court agreed, noting that splitting the claim and counterclaim between two courts would violate the nature of joint property, even if the value did not meet the threshold for District Court jurisdiction. Consequently, the case must be handled as a single matter before the court where the related proceedings are already ongoing.
Legislator headnote
AI generatedZPP 30. člen; ZPP 365. člen 3. točka: Joint property is an indivisible legal concept, and courts must generally handle claims regarding spouses' shares in a single proceeding rather than separately in different courts.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.
[JEDRO]
Ker je skupno premoženje nedeljiv materialnopravni pojem in je pri odločanju o višini deležev (bivših) zakoncev treba ugotavljati prispevek vsakega zakonca k pridobitvi celotnega skupnega premoženja, ne pa deleža na posameznih stvareh, ga mora sodišče praviloma obravnavati v enotnem postopku. Čeprav torej vrednost spornega predmeta po nasprotni tožbi ne dosega vstopnega praga, ki ga ZPP v 30. členu določa za pristojnost okrožnega sodišča, narava zahtevka onemogoča ločeno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe pri dveh različnih stvarno pristojnih sodiščih.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Kranju odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej pravdni zadevi in da jo bo po pravnomočnosti sklepa odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču.
2. Zoper sklep vlaga pritožbo tožnik iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov. Opozarja, da je skupno premoženje zakoncev nedeljiv materialnopravni pojem, zato tožbe in nasprotne tožbe za ugotovitev deležev na skupnem premoženju ni mogoče ločeno obravnavati. Tožbo je treba zato obravnavati kot nasprotno tožbo pred Okrožnim sodiščem v Kranju, kjer že teče postopek med istima strankama, v katerem se obravnava ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Med pravdnima strankama pred Okrožnim sodiščem v Kranju že teče postopek zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in deležev na njem, v katerem je toženec (sedaj tožnik) vložil nasprotno tožbo ter z njo zajel še dodatno premično premoženje in predlagal enotno obravnavanje premoženjskega režima.
5. Ker je skupno premoženje nedeljiv materialnopravni pojem in je pri odločanju o višini deležev (bivših) zakoncev treba ugotavljati prispevek vsakega zakonca k pridobitvi celotnega skupnega premoženja, ne pa deleža na posameznih stvareh, ga mora sodišče praviloma obravnavati v enotnem postopku. Čeprav torej vrednost spornega predmeta po nasprotni tožbi ne dosega vstopnega praga, ki ga ZPP v 30. členu določa za pristojnost okrožnega sodišča, narava zahtevka onemogoča ločeno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe pri dveh različnih stvarno pristojnih sodiščih. O tem se je sodna praksa že izrekla v sklepih VSL R 241/2015 in VSL R 172/2019.
6. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo na podlagi določila 3. točke 365. člena ZPP.