Appeal dismissed; court ruled appeal fee payment deadline started on receipt date, not during pandemic suspension.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Da gre za nujno zadevo potrjuje določba prvega odstavka in 6. točke drugega odstavka 83. člena ZS, ki kot nujne opredeljuje tudi spore za objavo popravka objavljene informacije. Sodišče prve stopnje je že samo pojasnilo, da so v obravnavani zadevi v skladu z ZS roki tekli ves čas postopka kljub sprejetim ukrepom po 83.a členu ZS in po Zakonu o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javno pravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2.

[OBRAZLOŽITEV]

1. S citiranim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se pritožba tožeče stranke (v nadaljevanju tožnik) z dne 22. 5. 2020 šteje za umaknjeno.

2. Zoper citirani sklep se pritožuje tožnik in navaja, da ne soglaša z obrazložitvijo sodišča, da je tožnik sodno takso za pritožbo plačal prepozno. Ni sporno, da je nalog za plačilo sodne takse prejel 25. 5. 2020 ter da je bila sodna taksa plačana 15. 6. 2020. Sporno je vprašanje kdaj začne teči procesni rok za izpolnitev obveznosti torej plačilo sodne takse. Sodišče navaja, da gre za nujno zadevo in so zato roki tekli ves čas postopka kljub sprejetim ukrepom po 83.a členu Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) in Zakonom o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javno pravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni ARS-CoV-2 ter odredbo o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena ZS. Zadevo, ki poteka po določilih Zakona o medijih 1 (v nadaljevanju ZMed) je morebiti res opredeliti kot nujno, čeprav je tudi to sporno, ker tega dejstva sodišče ne obrazloži. Vsekakor pa gre pri dejstvu za plačilo sodne takse za procesno predpostavko, ki po 83. členu ZS ni opredeljena kot nujna zadeva. V predmetni zadevi so tako roki, v skladu s citirano materialno pravno podlago začeli teči 1. 6. 2020 in ne že 25. 5. 2020. V skladu s pravnim poukom in pozivom je sodna taksa bila pravočasno plačana.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevanih bistvenih kršitev procesnih določb ter je pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Obravnavano zadevo je sodišče prve stopnje vse od vložitve tožbe zaradi objave popravka vodilo v skladu z določbami ZMed, kateri v določbah od 34. do 39. člena opredeljuje posebnosti procesnega postopanja sodišča, ki se nanašajo predvsem na kratke roke za opravo posameznih procesnih dejanj 2 . Da gre za nujno zadevo potrjuje določba prvega odstavka in 6. točke drugega odstavka 83. člena ZS, ki kot nujne opredeljuje tudi spore za objavo popravka objavljene informacije. Sodišče prve stopnje je že samo pojasnilo, da so v obravnavani zadevi v skladu z ZS roki tekli ves čas postopka kljub sprejetim ukrepom po 83.a členu ZS in po Zakonu o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javno pravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 3 . Drugi odstavek 83. člena ZS namreč določa, da v nujnih zadevah procesni roki tečejo, zato sodišče druge stopnje v celoti pritrjuje zakoniti odločitvi, na pritožbene navedbe pa odgovarja:

6. Ni mogoče pritrditi smiselnemu pritožbenemu stališču, da procesne posledice opredelitve zadeve kot nujne, ne vplivajo na izpolnjenost procesnih predpostavk za odločanje o pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje. V skladu s prvim odstavkom 105.a člena ZPP je plačilo sodne takse procesna predpostavka za pritožbo. Sodna taksa mora torej biti plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse (drugi odstavek 105.a člena ZPP). V postopku ni sporno, da je tožnik prejel plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo 25. 5. 2020, kot tudi ne, da je sodno takso plačal 15. 6. 2020.

7. Ne glede na to, da plačilo sodne takse v določbi 83. člena ZS ni opredeljeno kot nujna zadeva ni mogoče slediti pritožbenemu zavzemanju, da bi bilo potrebno glede plačila sodne takse upoštevati, da vse do 1. 6. 2020 zaradi izrednih ukrepov za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2, procesni roki niso tekli. Glede roka za plačilo sodne takse se je v sodni praksi ustalilo stališče, da gre za procesni rok 4 , vendarle pa ne more plačilo sodne takse deliti drugačne usode kot celoten postopek v katerem je nastopila taksna obveznost 5 . Nelogičnost pritožnikovega stališča potrjuje določba prvega odstavka 39. člena ZMed, da je zoper sodbo sodišča prve stopnje možno vložiti pritožbo v roku 3 dni od njene vročitve, rok za plačilo sodne takse, ki je procesna predpostavka za obravnavanje pritožbe pa bi pričel teči šele po tem, ko bi prenehali posebni ukrepi, kar je bilo v obravnavanem primeru 1. 6. 2020. Vsekakor bi ob sprejemu takšnega stališča prihajalo do nesprejemljivih zastojev v odločanju v sicer nujnih zadevah.

8. Ker v obravnavani nujni zadevi tožnik ni plačal sodne takse kot mu je bilo naloženo s plačilnim nalogom, torej v 15-dnevnem roku, to je do 10. 6. 2020 ter je bil pravilno opozorjen na posledice neplačila, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno ugotovilo, da je pritožba tožnika z dne 22. 5. 2020, umaknjena (tretji odstavek 105. a člena).

9. Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

1 Zakon o medijih (v nadaljevanju ZMed) Ur.l. RS 35/2001

2 Pravdni stranki je sodišče na pripravljalnem naroku posebej opozorilo, da se zadeva obravnava po postopku v skladu z določili ZMed – list št. 36

3 Tudi po Odredbi predsednika Vrhovnega sodišča o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83. a člena ZS in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ, z dne 30. 3. 2020, so medijske zadeve - spori za objavo popravka objavljene informacije, ostale nujne.

4 Tako v zadevi VS RS sklep UP-152/2014

5 VSL Sklep IV Cp 2583/2015