Appeal dismissed because employment contract was signed after first instance judgment, failing ZIKS-1 conditions.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the defense's appeal against the first-instance rejection of weekend prison execution. The defendant argued the first court erred by finding no employment, yet the court noted the employment contract was signed on June 29, 2020, after the first judgment. Consequently, the formal requirement under Article 12 of the ZIKS-1 was not met at the time of the initial decision, rendering the appeal unfounded.
Legislator headnote
AI generatedArticle 12 of the Act on the Execution of Criminal Sanctions-1; The formal condition for alternative execution of criminal sanctions under Article 12 ZIKS-1 must be established prior to the first-instance judgment; a subsequent employment contract does not retroactively satisfy the statutory requirement for weekend prison execution.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba zagovornika obsojenega se zavrne kot neutemeljena.
II. Obsojenec je dolžan plačati sodno takso v znesku 30,00 EUR kot strošek pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Zagovornik obsojenega je pritožbi priložil pogodbo o zaposlitvi za obsojenega, ki jo je ta dne 29. 6. 2020 sklenil z delodajalcem A. A., s.p. za delovno razmerje za določen čas od 6. 7. 2020 do 6. 7. 2021. Na podlagi navedenega dejstva tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da je formalni pogoj za alternativno prestajanje zaporne kazni po 12. členu ZIKS-1 nastopil kasneje, po odločitvi prvostopenjskega sodišča.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog obsojenčevega zagovornika za izvršitev kazni zapora z vikend zaporom.
2. Zoper takšen sklep se je pritožil obsojenčev zagovornik iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja; predlagal je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu ugodi oziroma izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Po presoji razlogov izpodbijanega sklepa, pritožbenih navedb obsojenčevega zagovornika ter preučitvi spisovnega gradiva, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna in zakonita.
5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je prvostopenjsko sodišče pri izpodbijani odločitvi opiralo na podatek Zavoda za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije z dne 8. 6. 2020 iz katerega je izhajalo, da obsojeni ni v delovnem razmerju. Zato je prvostopenjsko sodišče v točki 4 izpodbijanega sklepa pravilno zaključilo, da niso izpolnjeni zakonski pogoji po 12. členu Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij-1 (v nad. ZIKS-1), saj je ugotovilo, da ni izpolnjen formalni pogoj za izvršitev zaporne kazni s t. i. „vikend zaporom“.
6. Zagovornik obsojenega je pritožbi priložil pogodbo o zaposlitvi za obsojenega, ki jo je ta dne 29. 6. 2020 sklenil z delodajalcem A. A. s.p. za delovno razmerje za določen čas od 6. 7. 2020 do 6. 7. 2021. Na podlagi navedenega dejstva tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da je formalni pogoj za alternativno prestajanje zaporne kazni po 12. členu ZIKS-1 nastopil kasneje, po odločitvi prvostopenjskega sodišča.
7. Ker je bila odločitev prvostopenjskega sodišča v trenutku odločanja pravilna, je pritožbeno sodišče pritožbo obsojenčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno. Obsojeni lahko, če obstaja njegov interes, ponovno vloži prošnjo za alternativno prestajanje zaporne kazni.
8. Ker zagovornik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče odločilo, da je obsojeni dolžan plačati sodno takso v znesku 30,00 EUR kot strošek pritožbenega postopka (prvi odstavek 98. člena ZKP v zvezi s taksno tarifo 74013 Zakona o sodnih taksah).