Supreme Court allows review to clarify if employers must prove unemployed workers live in high-unemployment areas for job incentives.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia granted the applicant's request for leave to appeal regarding the interpretation of Article 27 of the Act on the Promotion of Balanced Regional Development. The lower administrative court rejected the employer's claim for a job creation subsidy because the hired workers resided in Ljubljane, not the high-unemployment area where the employer operates. The court decided to allow the review because existing judicial practice is inconsistent on whether the worker's residence or employment location determines eligibility, creating a need for a unified legal interpretation.
Legislator headnote
AI generatedArticle 27 of the Act on the Promotion of Balanced Regional Development; Article 367.a(1) and 367.c(3) of the Act on Legal Proceedings: The Supreme Court allows a review to establish whether an employer must prove that hired workers reside in a high-unemployment area to qualify for a job creation subsidy, resolving inconsistent lower court interpretations.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali mora delodajalec, ki uveljavlja spodbudo za zaposlovanje po 27. členu ZSRR- 2, izkazati, da delavci, za katere uveljavlja povračilo prispevkov za socialno varnost, živijo na območju z visoko stopnjo brezposelnosti?
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali mora delodajalec, ki uveljavlja spodbudo za zaposlovanje po 27. členu ZSRR- 2, izkazati, da delavci, za katere uveljavlja povračilo prispevkov za socialno varnost, živijo na območju z visoko stopnjo brezposelnosti.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je s sodbo zavrnilo tožbo zoper odločbi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ), št. 11064-48/2018-3 z dne 14. 5. 2018 in 11064-67/2018-4 z dne 6. 6. 2018. Z njima je ZRSZ na podlagi 27. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (v nadaljevanju ZSRR-2) zavrnil tožnikovi vlogi za povračilo plačanih prispevkov delodajalca za socialno varnost (v nadaljevanju spodbuda za zaposlovanje) za dva pri njem zaposlena delavca. Drugostopenjski upravni organ je tožnikovi pritožbi zoper navedeni odločbi zavrnil z odločbama št. 11008-195/2018/2 z dne 17. 8. 2018 in 11008-212/2018/2 z dne 10. 9. 2018.
2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe se je Upravno sodišče strinjalo s stališčem upravnih organov, da se spodbuda za zaposlovanje iz 27. člena ZSRR-2 nanaša na prikrajšanega delavca s problemskega območja, na katerem ima delodajalec sedež in kjer izvaja dejavnost. Pojasnilo je, da namen te spodbude ni le v tem, da spodbuja gospodarsko dejavnost oziroma zaposlovanje s strani delodajalca, temveč je tudi v tem, da povečuje možnost za zaposlovanje delavcev s problemskih območij, na katerih je visoka brezposelnost. Ker se v obravnavani zadevi z zaposlitvijo dveh delavcev iz Ljubljane ni zmanjšalo število nezaposlenih s problemskega območja, namen spodbude ni bil dosežen.
3. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in Vrhovnemu sodišču predlagal, naj revizijo dopusti.
4. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.
5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP izpolnjeni, zato je predlogu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Gre namreč za pomembno pravno vprašanje, ki se nanaša na pravilno razlago 27. člena ZSRR-2, glede katerega je sodna praksa Upravnega sodišča neenotna. Drugače kot v obravnavanem primeru je Upravno sodišče v zadevi I U 1208/2018 zavzelo stališče, da za uveljavljanje spodbude za zaposlovanje ni odločilno, kje delavec živi, ampak je odločilno, kje delavec opravlja delo, v zadevi I U 2298/2018 pa je menilo, da sta odločilni obe navedeni okoliščini. Predlagatelj se sicer zavzema za še drugačno razlago, in sicer, da za uveljavljanje spodbude za zaposlovanje zadostuje, da ima na problemskem območju sedež in opravlja dejavnost delodajalec.
6. Ker sodne prakse Vrhovnega sodišča o navedenem vprašanju ni, odgovor nanj pa je pomemben za enotno uporabo prava, je Vrhovno sodišče revizijo glede vprašanja, navedenega v izreku sklepa dopustilo. Ob reševanju tega vprašanja bo mogoče odgovoriti na vsa vprašanja, ki izhajajo iz neenotnosti sodne prakse, na katera opozarja predlagatelj.