Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep II DoR 261/2020 ECLI:SI:VSRS:2020:II.DOR.261.2020 AI generated

Supreme Court dismisses review application regarding inheritance law application and enforcement proceedings. Review request rejected due to lack of legal grounds. Court upholds lower court decisions on forced payment. Review application inadmissible under procedural law. Review request denied for lack of legal grounds. Review application rejected for lack of legal grounds.

Case Number VSRS Sklep II DoR 261/2020
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia dismissed the defendant's application for permission to file a review against the second-instance judgment. The defendant argued that the lower courts incorrectly applied inheritance law regarding the waiver of a necessary heir's share and the enforcement of claims against the estate. The court rejected the application because the specific legal questions raised did not meet the statutory requirements for admitting a review under the Code of Civil Procedure. Consequently, the original judgment ordering the defendant to pay the creditor from the estate remains in force.

Legislator headnote

AI generated

367.a odst. 1 ZPP; 367.c ZPP: A review application is inadmissible if the raised legal issues do not constitute significant legal questions warranting Supreme Court intervention under the Code of Civil Procedure.

Keywords

AI generated
review application admissibility criteria inheritance law necessary heir share enforcement proceedings Code of Civil Procedure legal error review

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Predlog se zavrne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je opustitev uveljavljanja nujnega dednega deleža A. A. do deleža ¼ zapuščine po pokojnem očetu B. A. v zapuščinskem postopku pred Okrajnim sodiščem v Šentjurju D 26/2014 v razmerju do tožnice kot upnice brez učinka do višine njene terjatve, ki znaša 70.927,53 EUR, ki jo ima do A. A. (I. točka izreka). Toženki je naložilo, da je dolžna dopustiti, da tožnica svojo terjatev do A. A. poplača iz ¼ deleža zapuščine po pokojnem B. A. iz nepremičnin z ID znakom parcel ... ter denarnih sredstev na TRR Raiffeisen banke št. ..., vendar največ do višine tožničine terjatve 79.927,53 EUR (II. točka izreka). Kar je zahtevala tožnica več ali drugače, je zavrnilo (III. točka izreka) in odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pravdnega postopka (IV. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi tožnice in toženke ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga toženka. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih: 1) Ali sta sodišči pravilno uporabili materialno pravo glede opredelitve dopustnosti izpodbijanja pravnega dejanja dolžnika, ki ni uveljavljal nujnega deleža, s katerim bi prevzel le obveznosti do upnikov zapustnika in ne bi prejel nobenega premoženja niti za poplačilo dolga tožnice (255. člen Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju OZ)? 2) Ali so se stekle vse okoliščine, potrebne za izpodbijanje dolžnikovih dejanj, kot jih opredeljujeta 255. in 256. člen OZ, glede na dejstvo, da se dolžnik ni odpovedal premoženju, ker ga s sprejemom nujnega deleža niti ne bi dobil, ter da s izpodbijanim pravnim dejanjem tožnica ne bo dosegla namena plačila niti poplačila svoje terjatve do dolžnika? 3) Ali je sodišče zaradi napačne uporabe materialnega prava, ko je strogo sledilo le določilu zakonske norme, ne da bi upoštevalo namen tega določila, dejansko stanje in okoliščine konkretnega primera, pravilno ugotovilo dejansko stanje in sprejelo pravilno odločitev? 4) Ali je materialnopravno pravilno stališče sodišča, da je dolžnik, ko ni sprejel nujnega deleža, s katerim bi prevzel le obveznosti, dejansko ravnal z namenom oškodovati tožnico, ki kljub odločitvi sodišča ne bo dosegla poplačila svoje terjatve, glede na realno vrednost zapuščine in ne glede na tožničine želje, kot ji je sledilo sodišče? 5) Ali je odločitev sodišča glede na ugotovitve sorazmerna in pravična, ko sledi le tožničini pravici do poplačila njene terjatve do dolžnika v toženkino škodo in upnikov do zapuščine, čeprav niso izpolnjene vse splošne predpostavke za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj, ki jih določa 255. člen OZ? 6) Ali je pravilno sklepanje sodišča, da zapuščina ni prezadolžena, kar utemeljuje s cenitvami v izvršilnih postopkih zoper zapustnika, starejšimi od 10 let, ne da bi tožnica sploh v postopku predlagala cenitev zapuščine, ker je na njej dokazno breme, ne upošteva pa toženkinih trditev, argumentov in dokazov glede vrednosti zapušine, ki temelji na ugotovitvah zapuščinskega sodiša iz leta 2017? Uveljavlja kršitev po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v toženkinem predlogu, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Zato je njen predlog zavrnilo (367.c člen ZPP). Toženka, ki s predlogom ni uspela, sama krije svoje stroške postopka za dopustitev revizije (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnic, navedenih v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).