Appeal partially allowed; court reduced costs due to unproven photocopy fee while upholding contract validity.

I. Pritožbi se delno ugodi in se znesek stroškov v 2. točki izreka zniža za 12,13 EUR (na 212,87 EUR).

II. V ostalem se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

[JEDRO]

Pogodba je sklenjena s predpisano zakonsko večino (drugi odstavek 53. člena v zvezi s 25. členom SZ-1). S pritožbenimi navedbami, da pogodba z dodatkom vsebuje samo priimke neznanih podpisnikov, toženec ne more izpodbiti veljavnosti pogodbe.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožencu naložilo, da mora tožeči stranki v 8 dneh plačati 502,29 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 32,83 EUR od 29. 9. 2017, od zneska 86,99 EUR od 29. 10. 2017, od zneska 118,56 EUR od 29. 11. 2017, od zneska 114,13 EUR od 29. 12. 2017 in od zneska 149,78 EUR od 29. 1. 2018 do plačila. Tožencu je naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke.

2. Proti navedeni sodbi se je iz vseh pravnih in pravdnih razlogov pritožil toženec, ki poudarja, da z Republiko Slovenijo nima podpisane nobene pogodbe. Velja načelo, da se s poslovnimi partnerji sklepa pogodbe na prostovoljni osnovi. Tega dejstva do sedaj Republika Slovenija ni izrazila. S tožečo stranko oziroma njeno zastopnico ali pa lastniki tožeče stranke nima podpisane nobene pogodbe. Sodišče ni strokovno in skrbno vpogledalo pogodbe o upravljanju stanovanj, ta nima temelja v veljavi, dodatek ne more biti po naslovnikovih zakonih pravno veljaven.

Dodatek št. 1 nima datuma podpisa niti ni generalij podpisnikov, ampak obstajajo samo neki priimki neznanih podpisnikov, pritožnik dvomi v njihovo verodostojnost. Naslovnik ne upošteva Ustave. V primeru postavljanja delilnikov toplote po Pravilniku o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli, vstopajo v vse dele stanovanja tretje osebe, kar je v nasprotju s 36. členom Ustave oziroma nedotakljivostjo stanovanja in navdaja s sumom o totalitarizmu.

Do takih tožb ne bi prihajalo, če bi naslovnik rešil zadevo z zaračunavanjem ogrevanja v primeru nevgradnje delilnikov toplote. Nastale nujne stroške v zvezi s svojo porabo je pripravljen redno plačevati tudi preko trajnika, seveda do višine v medsebojnem dogovoru. Najbolj kritični so stroški glede ogrevanja, ki niso strokovno določeni, ampak politično preko organov RS. Največja strokovna anomalija je, da sta faktorja za ogrevanje in vročo vodo enaka. Pooblaščenka tožeče stranke si je privoščila še svojega pooblaščenca in tudi s to osebo nima toženec podpisane nobene pogodbe, kar pomeni, da proti njemu ne more sprožati nobenega procesa.

Naslovnik daje nejasne in meglene pravne pouke. Nerazumljiv je izračun stroškov za fotokopiranje s predpostavko 0,10 EUR za fotokopijo. Cena na Vrhniki je 0,05 EUR za kopijo, v Logatcu pa med 0,06 in 0,08 EUR. Tožnica ni dokazala, da je izdala in vročila račune. Priložene račune zavrača, ker naslovnik nima temelja v medsebojnem prostovoljnem podpisu pogodbe, računi ne vsebujejo matične in davčne številke, nimajo svojega naslova, ni podpisa in navedbe. Zapis imena toženca je podoben zapisu na pokopališču oziroma zapisu na ladjah. Upravnik pomeni nekoga, ki upravlja s tujim premoženjem in lastnino.

Toženec šteje, da so dosedanji računi neveljavni in vsi postopki pred organi vprašljivi in v nasprotju s splošno deklaracijo človekovih pravic.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavani spor je spor majhne vrednosti, saj tožeča stranka uveljavlja denarno terjatev, ki ne presega zneska 2.000,00 EUR (prvi odstavek 443. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). V sporih majhne vrednosti veljajo nekatera posebna pravila, ki omejujejo procesne pravice strank. Eno od njih je vsebovano v prvem odstavku 458. člena ZPP, po katerem se smeta sodba in sklep, s katerim je končan spor, izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. To pomeni, da v pritožbi zoper končno odločitev v sporu majhne vrednosti dejanskega stanja ni več mogoče izpodbijati. 1 Glede na ugotovljena odločilna dejstva je sodba sodišča prve stopnje tudi materialnopravno pravilna in so pritožbene navedbe neutemeljene.

6. Tožeča stranka je na podlagi Pogodbe o upravljanju s stanovanji z dne 1. 7. 1994 upravnik stanovanjske stavbe na naslovu ..., Logatec. Pogodba je sklenjena s predpisano zakonsko večino (drugi odstavek 53. člena v zvezi s 25. členom Stanovanjskega zakona). S pritožbenimi navedbami, da pogodba z dodatkom vsebuje samo neke priimke neznanih podpisnikov, toženec ne more izpodbiti veljavnosti pogodbe.

7. V tej pravdi od toženca zahteva plačilo obratovalnih stroškov, ki se nanašajo na posamezni del stavbe št. ..., ki je v lasti toženca, za čas od avgusta do decembra 2017. Stroški so obračunani na podlagi Pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (Ur. l. RS, št. 82/2015, 61/2016, v nadaljevanju Pravilnik), kar je tožeča stranka v postopku natančno pojasnila. Toženec ni zagotovil vgradnje delilnikov za obračun variabilnega dela ogrevanja 2 , zato je tožeča stranka utemeljeno obračunala stroške z upoštevanjem faktorja 3 v skladu z 12. členom Pravilnika, ki določa, da se porabniški delež za ogrevanje oziroma pripravo tople vode v primeru, če njegovo ugotavljanje ni mogoče, ker lastnik (med drugim) ni zagotovil vgradnih delilnikov, pomnoži s faktorjem 3. Toženčevo stališče, da je faktor hudodelski in politično določen, na pravilnost obračuna nima nobenega vpliva.

8. Utemeljeno pa toženec (vsaj smiselno) opozarja, da tožeča stranka ni izkazala (predložila računa), da stroški fotokopiranja znašajo 0,10 EUR na fotokopijo. Ker toženec sam navaja, da je cena fotokopije v Logatcu (sedež tožeče stranke) od 0,06 do 0,08 EUR, potrebnosti tega stroška in števila fotokopij pa ne izpodbija, je pritožbeno sodišče z upoštevanjem povprečne cene, ki jo toženec priznava (0,07 EUR), tožeči stranki priznalo 8,75 EUR za 125 fotokopij. V tem delu je pritožbi delno ugodilo in sodbo spremenilo tako, da je stroške znižalo za 12,13 EUR oziroma na 212,87 EUR (358. člen ZPP), v preostalem delu pa pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdilo (353. člen ZPP).

9. Stroškov pritožbenega postopka pravdni stranki nista priglasili.

1 Razen če bi bilo nepopolno ugotovljeno zaradi nepravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 458. člena ZPP).

2 Kar bi bil dolžan na podlagi 6. člena Pravilnika.