Legislator Case Law & Legislation
UPRS Sodba I U 2451/2018-19 ECLI:SI:UPRS:2020:I.U.2451.2018.19 AI generated

Administrative court dismisses late request for procedure renewal due to admitted procedural default under ZUP.

Case Number UPRS Sodba I U 2451/2018-19
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Administrative Court of Slovenia dismissed the plaintiff's appeal against the rejection of a late request to renew the administrative procedure. The plaintiff admitted in the appeal that the request for renewal was filed after the statutory deadline, making this fact undisputed. Consequently, the court held that the first-instance organ was legally bound to reject the request under Article 267 of the Administrative Procedure Act, as the request failed the timeliness requirement and the plaintiff could not rely on other arguments to overcome this procedural bar.

Legislator headnote

AI generated

Article 267 of the Administrative Procedure Act; Article 63 of the Administrative Disputes Act: A request for renewal of procedure filed after the statutory deadline is inadmissible, and the court must dismiss it without examining the merits of the underlying claim when the lateness is admitted by the party.

Keywords

AI generated
procedural default renewal of procedure statutory deadline administrative procedure admitted lateness dismissal of appeal ZUP Article 267

Cited Legislation

AI generated
Article 267 of the Administrative Procedure Act (ZUP)
Article 63 of the Administrative Disputes Act (ZUS-1)
Article 59, Paragraph 1 of the Administrative Disputes Act (ZUS-1)
Article 25, Paragraph 4 of the Administrative Disputes Act (ZUS-1)
Article 36, Paragraph 3 in conjunction with Article 13, Paragraph 2, Section 2 of the Administrative Disputes Act (ZUS-1)
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

[JEDRO]

Izpodbijani sklep med drugim temelji na ugotovitvi, da je tožnik predlog za obnovo postopka vložil prepozno. Ker tožnik tej ugotovitvi ne oporeka, ampak jo v tožbi celo izrecno priznava, gre za nesporno dejstvo, torej je v obravnavanem primeru nesporno, da je tožnik predlog za obnovo postopka vložil prepozno.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Upravna enota Domžale (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijanim sklepom na podlagi drugega odstavka 267. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrgla tožnikov predlog za obnovo postopka, končanega z odločbo istega organa št. 130-58/2016 z dne 30. 11. 2016.

2. V obrazložitvi navaja, da je tožnik 30. 5. 2018 vložil predlog za obnovo postopka, končanega z navedeno (pravnomočno) odločbo, s katero mu je isti organ zavrnil zahtevo za priznanje statusa in vpis v evidenco vojnih veteranov po Zakonu o vojnih veteranih (ZZV). Iz predloga izhaja, da ga vlaga iz razloga iz 1. točke 260. člena ZUP, saj želi dodatno zaslišanje dveh prič, s katerima je tožnik sodeloval pri obrambi domovine zoper agresijo Jugoslovanske ljudske armade. Zavrženje utemeljuje na ugotovitvi, da je predlog prepozen in da okoliščina, na katero se predlog opira, ni verjetno izkazana. Pojasnjuje, da bi tožnik dodatno zaslišanje dveh prič lahko predlagal že v času, ko je vložil zahtevo za priznanje statusa vojnega veterana in vpis v evidenco vojnih veteranov, kot je predlagal ostale priče, ki so bile v postopku zaslišane. Poleg tega je zamudil enomesečni rok za vložitev zahteve iz 263. člena ZUP.

3. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep. Pritrjuje ugotovitvi prvostopenjskega organa, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za nadaljnjo obravnavo tožnikovega predloga za obnovo postopka. Ugotovitvi, da je predlog za obnovo postopka prepozen in da okoliščina, na katero se predlog opira, ni verjetno izkazana, dodaja še ugotovitev, da ni dovoljen, saj je imel tožnik že v prejšnjem upravnem postopku možnost navesti vse okoliščine svojega delovanja in predlagati dodatno zaslišanje dveh prič.

4. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da je izpodbijani sklep nezakonit zaradi napačno uporabljenega materialnega prava in nepopolno in napačno ugotovljenega dejanskega stanja. Pojasnjuje razloge, zaradi katerih je prišlo do zamude roka za vložitev predloga. Podrobno opisuje njegov prispevek k novoustanovljeni državi, ki ne more biti izničen zaradi zamude procesnega roka. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje oziroma podrejeno, naj prvostopenjskemu organu naloži, naj še enkrat povabi pričo, ki se vabilu ni odzvala. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

5. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja na pravnih in dejanskih ugotovitvah iz izpodbijanih aktov in predlaga zavrnitev tožbe.

6. V pripravljalni vlogi z dne 12. 2. 2019 tožnik še navaja, da je že ob podaji vloge za pridobitev statusa čutil izrazito nenaklonjenost uradnice, ker da kot predsednik A., »do tega ni upravičen« ter podaja še druge navedbe, ki jih sodišče, ker se ne nanašajo ne okoliščine, ki so za odločitev v tej zadevi bistvene, ne povzema.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Izpodbijani sklep med drugim temelji na ugotovitvi, da je tožnik predlog za obnovo postopka vložil prepozno.

9. Ker tožnik tej ugotovitvi ne oporeka, ampak jo v tožbi celo izrecno priznava, gre za nesporno dejstvo, torej je v obravnavanem primeru nesporno, da je tožnik predlog za obnovo postopka vložil prepozno.

10. Ob takšni dejanski situaciji pa prvostopenjski organ ni imel podlage za vsebinsko obravnavo predloga, kar bi rad dosegel tožnik.

11. V skladu z 267. členu ZUP, na katerem temelji izpodbijani sklep, mora organ, ki je pristojen za odločanje o predlogu za obnovo, ko prejme predlog preizkusiti, ali je dovoljen, popoln in pravočasen, ali ga je podala upravičena oseba in ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana (prvi odstavek). Če pogoji iz prejšnjega odstavka niso izpolnjeni, zavrže pristojni organ predlog s svojim sklepom (drugi odstavek).

12. Iz navedene določbe jasno izhaja, da prvostopenjski organ ob ugotovitvi, da je tožnikov predlog prepozen, ni mogel postopati drugače, kot da ga je zavrgel. Zato tožnik ne more uspeti s tožbenim sklicevanjem na zasluge, ki jih je imel pri novoustanovljeni državi oziroma z drugimi navedbami, ki se ne nanašajo na (nesporno) okoliščino, ki je v obravnavnem primeru bistvena za odločitev, to je nepravočasnost vloženega predloga za obnovo.

13. Ker je torej po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi določb 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo. Glede na nesporne dejanske okoliščine, ki so podlaga za odločitev (prepozno vložen predlog za obnovo postopka), je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo v zadevi brez glavne obravnave.

14. Sodišče je odločilo po sodnici posameznici na podlagi tretjega odstavka 36. člena v zvezi z drugo alinejo drugega odstavka 13. člena ZUS-1.

15. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo (med drugim) zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.