Appeal partially allowed; court corrected first instance cost ruling by applying Article 160 of the Civil Procedure Act.

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje (odločitvi o stroških postopka) spremeni, tako, da se znesek 3.037,07 EUR nadomesti z zneskom 2.429,66 EUR.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je o stroških postopka odločilo na podlagi 154. člena ZPP, pri tem pa je spregledalo določbo 160. člena ZPP, ki določa, da se v izločitveni pravdi, v kolikor se zahtevku ugodi za izločitev stvari in sodišče ugotovi, da je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno mislilo, da na teh stvareh ne obstajajo pravice drugih, odloči, da mora vsaka stranka kriti svoje stroške postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi zavrnilo zahtevek, da se ugotovi, da izvršba na premičnine podrobneje navedene v izreku izpodbijane sodbe, ni dopustna. Nadalje je odločilo, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki stroške pravdnega postopka v znesku 3.037,07 EUR.

2. Zoper sprejeto odločitev o stroških se pritožuje tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica). Navaja, da je sodišče že delno odločilo o zahtevku s sodbo na podlagi pripoznave, s katero je ugotovilo, da je izvršba nedopustna na traktorsko prikolico, škropilnico, osebni avtomobil Mercedes Benz C 220, ogledalo z omaricami, 2x starinski radio, starinski gramofon, kar ocenjuje na 25.000,00 EUR. S tem je sodišče ugodilo zahtevku v višini 85%. Preostanek vrednosti pa znaša 5.000,00 EUR. Slednjo okoliščino pa bi pri odmeri stroškov moralo sodišče upoštevati. Tožnica je vztrajala pri preostalem zahtevku, da bo lahko terjala odškodnino od upnika. Predlaga, da sodišče druge stopnje stroškovno odločitev spremeni tako, da ugotovi, da je tožnica uspela z zahtevkom v 85%, nasprotni stranki pa bi lahko priznalo največ 15% priglašenih stroškov.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep o stroških preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350 v zvezi s 365. členom Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

5. Pregled zadeve pokaže, da je tožnica dne 19. 4. 2018 vložila tožbo na ugotovitev, da je izvršba na premičnine nedopustna. Pri tem je sporno vrednost premičnin označila na 30.000,00 EUR. Tekom postopka je predlagala izdajo začasne odredbe, v kateri je navajala, da je vozilo, za katero predlaga izdajo začasne odredbe, njena last ter predložila kopijo prometnega dovoljenja. Zatem je tožena stranka (v nadaljevanju toženec) zahtevek pripoznala, v delu, ki se nanaša na traktorsko prikolico, škropilnico, osebni avtomobil Mercedes Benz C 220, ogledalo z omaricami, starinski radio 2x in starinski gramofon, zato je sodišče prve stopnje glede tega dela zahtevka izdalo sodbo na podlagi pripoznave, preostalemu delu zahtevka je toženec ugovarjal, ker so premičnine že bile prodane v izvršilnem postopku. Tožnica je s pripravljalno vlogo z dne 4. 5. 2019 postavila podrejeni zahtevek na plačilo 25.000,00 EUR, kolikor ocenjuje vrednost stvari, ki niso bile zajete s sodbo na podlagi pripoznave (glede slednjega je sodišče odločilo, da se šteje, da je zahtevek umaknjen, saj tožnica ni plačala sodne takse). Sodišče prve stopnje je zahtevek v preostalem delu, ki ni zajet v sodbi na podlagi pripoznave, zavrnilo in tožnici naložilo v plačilo stroške postopka v plačilo.

6. Pritožbi navaja, da je del zahtevka, ki ga je toženec pripoznal vreden 25.000,00 EUR, zavrnjen del pa le 5.000,00 EUR. Takšne trditve, ki so sicer nedovoljena pritožbena novota (337. člen ZPP), so tudi sicer v nasprotju s trditvami, ki jih je podala pred sodiščem prve stopnje, ko je zatrjevala, da je vrednost predmetov, ki niso zajeti v sodbi na podlagi pripoznave 25.000,00 EUR.

7. Sodišče prve stopnje je o stroških postopka odločilo na podlagi 154. člena ZPP, pri tem pa je spregledalo določbo 160. člena ZPP, ki določa, da se v izločitveni pravdi, v kolikor se zahtevku ugodi za izločitev stvari in sodišče ugotovi, da je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno mislilo, da na teh stvareh ne obstajajo pravice drugih, odloči, da mora vsaka stranka kriti svoje stroške postopka.

8. Tožnica v izvršilnem postopku ni ugovarjala zahtevku v smeri, da je lastnica avtomobila in da razpolaga s prometnim dovoljenjem, ki slednje izkazuje, ampak se je zgolj sklicevala, da so ti predmeti kupljeni iz dednega fonda. Šele v predlogu za izdajo začasne odredbe v predmetni zadevi je predložila kot dokaz prometno dovoljenje, ki izkazuje njeno lastništvo vozila, ter v nadaljnji vlogi sklep o dedovanju. Na podlagi slednjega je toženec zahtevek v delu, ki se ne nanaša na premičnine, ki so bile že prodane v izvršilnem postopku, pripoznal.

9. Na podlagi slednjega sodišče druge stopnje ugotavlja, da je toženec utemeljeno mislil, da na stvareh, ki so bile zarubljene, ne obstajajo pravice drugih, torej pravica tožnice, zato je glede dela zahtevka, ki se nanaša na delno sodbo na podlagi pripoznave in, ki ga je tožnica ocenina na 5.000,00 EUR, pri odločitvi o stroških potrebno uporabiti določbo 160. člen ZPP, ki določa, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka. V preostalem delu pa je bil zahtevek tožnice zavrnjen, zato je potrebno o stroških postopka odločiti glede na uspeh v postopku v skladu s 154. členom ZPP.

10. Sodišče druge stopnje tako ugotavlja, da je v delu zahtevka, ki se nanaša na 20% postopka potrebno odločiti, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka v preostale, delu pa je toženec uspel v celoti (oz. 80% celote) in je s tem upravičena do stroškov in nagrade v višini 80%. Sodišče prve stopnje je tožencu pravilno priznalo kilometrino za njegovega pooblaščenca, saj ima stranka pravico do proste izbire pooblaščenca. Slednji pa tudi ni nesorazmerno oddaljen od sedeža sodišča v Murski Soboti, upoštevaje, da ima toženec prebivališče v Šentilju v Slovenskih Goricah, sicer pa stroški kilometrine pooblaščenca toženca predstavljajo manj kot 5% skupne nagrade.

11. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje v tem delu pritožbi tožnice ugodilo in stroškovno odločitev spremenilo, tako da je tožnica dolžna povrniti tožencu stroške pravdnega postopka, nastale pred sodiščem prve stopnje v višini 2.429,66 EUR (3. točka 365. člena ZPP).

12. Tožnica stroškov pritožbenega postopka ni priglasila, zato je odločitev o njih odpadla.