Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep II Cpg 390/2020 ECLI:SI:VSLJ:2020:II.CPG.390.2020 AI generated

Appeal dismissed for non-payment of court fee and late filing under Slovenian Civil Procedure Act.

Case Number VSL Sklep II Cpg 390/2020
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appellant's appeal against a first-instance decision declaring the appeal withdrawn due to non-payment of court fees. The appellant argued procedural errors regarding the judgment and the handling of objections, but failed to prove non-payment of the required fee or request a fee waiver. Consequently, the court upheld the first-instance ruling that the appeal was deemed withdrawn under the relevant statutory provision.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 105.a odst. 3; 343. odst. 4: An appeal is deemed withdrawn if the court fee is not paid and conditions for exemption, deferral, or installment payment are not met, and such appeals filed after the decision becomes final are inadmissible.

Keywords

AI generated
court fee non-payment appeal deemed withdrawn Slovenian Civil Procedure Act inadmissible appeal procedural default fee waiver requirements finality of decision

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba zoper sklep z dne 20. 1. 2020 se zavrne in se navedeni sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožba zoper sodbo z dne 5. 7. 2019 se zavrže.

III. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

[JEDRO]

Pritožnica z obravnavano pritožbo ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje iz izpodbijanega sklepa, iz katerih izhaja, da se je tožena stranka zoper sodbo z dne 5. 7. 2019 pritožila, da je bila s plačilnim nalogom pozvana k plačilu sodne takse za pritožbo in da kljub temu, da je bila v plačilnem nalogu opozorjena na posledice neplačila sodne takse, le-te ni plačala. Prav tako v pritožbi ne navaja, da je zoper izdani plačilni nalog ugovarjala, niti da je zaprosila za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse in da je sodišče prve stopnje njenemu ugovoru ali predlogu ugodilo. Upoštevajoč vse zgoraj navedeno se zaključek sodišča prve stopnje, oprt na tretji odstavek 105.a člena ZPP, po katerem se šteje, da je vloga umaknjena, če sodna taksa ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, izkaže kot pravilen.

Skladno z določbo četrtega odstavka 343. člena ZPP je pritožba zoper isto sodbo, ki jo je pritožnica skupaj s pritožbo zoper zadevni sklep ponovno podala 17. 2. 2020, nedovoljena, poleg tega pa je vložena po preteku pritožbenega roka zoper sodbo, ki jo je tožena stranka prejela 4. 9. 2019, zato jo je pritožbeno sodišče po pooblastilu iz prvega odstavka 346. člena ZPP zavrglo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 20. 1. 2020 odločilo, da se pritožba z dne 11. 9. 2019 šteje za umaknjeno in da se postopek ustavi.

2. S sodbo z dne 5. 7. 2019 je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 2.469,12 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (prvi odstavek izreka sodbe sodišča prve stopnje - specifikacija razvidna iz list. št. 36) in da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v 8 dneh plačati 389,99 EUR izvršilnih in pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za izpolnitev do plačila le-teh (drugi odstavek izreka sodbe sodišča prve stopnje).

3. Zoper citirana sklep in sodbo je tožena stranka dne 17. 2. 2020 vložila laično pritožbo. V tej je uveljavljala kršitev iz 340. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter navedla, da je dolžnik pravočasno ugovarjal zoper sodbo z dne 5. 7. 2019, da je bil 17. 4. 2019 pozvan, da odgovori na poizvedbo sodišča in da je to 4. 5. 2019 tudi storil, da sodišče odgovora dolžnika ni upoštevalo in da ni razpisalo poravnalnega naroka, prav tako ni upoštevalo predloga dolžnika, da bi povabilo priče. Po stališču pritožnice sodišče prve stopnje tako ni ugotovilo dejanskega stanja oziroma je podalo zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču je pritožnica tako predlagala, da navedeno upošteva ter uvodoma citirana sklep in sodbo razveljavi.

4. Na pritožbo tožene stranke je tožeča stranka odgovorila s predlogom, da naj pritožbeno sodišče pritožbo zoper sklep zavrne kot neutemeljeno, pritožbo zoper sodbo pa zavrže kot nedovoljeno.

5. Obravnavani spor je gospodarski spor majhne vrednosti - tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena ZPP). O pritožbi je zato na podlagi določbe petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica.

6. Pritožba zoper sklep ni utemeljena, pritožba zoper sodbo pa ni dovoljena in ne pravočasna.

7. Pritožnica z obravnavano pritožbo ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje iz sklepa z dne 20. 1. 2020 1 , iz katerih izhaja, da se je tožena stranka zoper sodbo z dne 5. 7. 2019 2 pritožila, da je bila s plačilnim nalogom pozvana k plačilu sodne takse za pritožbo, da - kljub temu da je bila v plačilnem nalogu opozorjena na posledice neplačila sodne takse - le-te ni plačala in da se zato v skladu z določbo 105.a člena ZPP pritožba šteje za umaknjeno, postopek pa ustavi.

8. Pritožnica v pritožbi tudi ne navaja, da je zoper izdani plačilni nalog (plačilni nalog I Pg 76/2019 z dne 1. 10. 2019 na list. št. 43) ugovarjala niti da je sodišče prve stopnje zaprosila za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse in da je sodišče prve stopnje njenemu ugovoru ali predlogu ugodilo.

9. Upoštevajoč vse zgoraj navedeno pa se zaključek sodišča prve stopnje, oprt na tretji odstavek 105.a člena ZPP, po katerem se šteje, da je vloga umaknjena, če sodna taksa ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, izkaže kot pravilen.

10. Po obrazloženem, in ker ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP ni ugotovilo upoštevnih kršitev, je pritožbeno sodišče o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz 1. točke izreka te odločbe (2. točka 365. člena ZPP).

11. Z odločitvijo, ki izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, je sklep prvostopenjskega sodišča z dne 20. 1. 2020 postal pravnomočen. Pravnomočna je torej postala odločitev, da se pritožba zoper sodbo, ki jo je tožena stranka vložila dne 12. 9. 2019 3 , šteje za umaknjeno. Ker to skladno z določbo četrtega odstavka 343. člena ZPP pomeni, da je pritožba zoper isto sodbo, ki jo je pritožnica skupaj s pritožbo zoper sklep z dne 20. 1. 2020 ponovno podala 17. 2. 2020, nedovoljena, poleg tega pa je vložena po preteku pritožbenega roka zoper sodbo, ki jo je tožena stranka prejela 4. 9. 2019, jo je pritožbeno sodišče po pooblastilu iz prvega odstavka 346. člena ZPP 4 zavrglo. Da bi pritožbeno sodišče odločalo o pritožbi zoper sodbo, ki jo je prvostopenjsko sodišče sprejelo dne 5. 7. 2019 (in torej obravnavalo razloge, ki jih tožena stranka podaja v zvezi z navedeno sodbo), bi tožena stranka v pritožbenem postopku namreč mogla doseči razveljavitev sklepa z 20. 1. 2020. Ker ji to (kot predhodno že obrazloženo) ni uspelo, pa pritožbeno sodišče niti o pritožbi z dne 12. 9. 2019 niti o tisti z dne 17. 2. 2020 ne bo odločalo.

12. Ker tožena stranka stroškov pritožbe ni priglasila, je odločanje o teh odpadlo, stroškov odgovora na pritožbo pa pritožbeno sodišče tožeči stranki ni priznalo, saj za rešitev obravnavane pritožbe niso bili potrebni (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in prvim odstavkom 155. člena ZPP).

1 Navaja le, da je dolžnik (tj. toženka) pravočasno ugovarjal zoper sodbo z dne 5. 7. 2019.

2 Tj. isto sodbo, ki jo izpodbija tudi z obravnavano pritožbo.

3 In je datirana z 11. 9. 2019.

4 Ko prispejo spisi s pritožbo k sodišču druge stopnje, sodnik poročevalec preizkusi, ali je pritožba pravočasna, popolna in dovoljena. Prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo lahko zavrže s sklepom že sodnik poročevalec, če tega ni storil predsednik senata sodišča prve stopnje (343. člen).