Court allows appeal on first-instance costs but dismisses excess appeal costs claim due to incorrect tariff application.
Legislator summary
AI generatedThe court of second instance overturned the first-instance decision regarding legal costs, ordering the appellant to pay the correct amount of 483.60 EUR instead of the previously awarded 37.33 EUR. The appellant had correctly declared costs for the first instance but failed to include VAT and a 2% surcharge in their declaration, which the lower court overlooked. The court ruled that the declaration was timely and must be respected, while the opposing party's claim for higher appeal costs was rejected because they incorrectly applied the tariff for a substantive claim rather than a procedural ruling.
Legislator headnote
AI generated365. člen ZPP; 366.a člen ZPP: When a party declares legal costs for the first instance but omits VAT and statutory surcharges, the declaration remains valid if made within the deadline, and the court must adjust the award to reflect the full declared amount; conversely, errors in applying the tariff for appeal costs against a procedural ruling versus a substantive claim require correction based on the specific nature of the contested decision.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu (II izreka) spremeni tako, da se znesek 37,33 EUR nadomesti s pravilnim znakom 483,60 EUR.
II. Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki stroške pritožbenega postopka, odmerjene na 223,99 EUR v roku 15 dni in v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.
III. Kar zahteva tožena stranka glede pravdnih stroškov več, se zavrne.
[JEDRO]
Stranka je res na poziv sodišča prve stopnje priglasila pravdne stroške tako, kot je sodišče prve stopnje odmerilo v izpodbijanem delu sklepa (primerjaj priglasitev na list. št. 23 in obrazložitev). Vendar je v odgovoru na tožbo priglasila 600 točk, DDV in 2 % za odgovor na tožbo. Takšna priglasitev, ki je bila dana do konca postopka na prvi stopnji, je pravočasna, zato jo je treba upoštevati.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbe ustavilo postopek. Odločilo je o pravdnih stroških tako, da je naložilo tožeči stranki 37,33 EUR pravdnih stroškov tožene stranke.
2. Proti II izreka se pritožuje tožena stranka glede odmerjenih stroškov. Tožena stranka je priglasila stroške v odgovoru na tožbo in sicer 600 točk in 2 % pavšal, kar je sodišče spregledalo pri odmeri. Priglaša stroške za pritožbo 750 točk in 2 % pavšal, na vse pa DDV.
3. Na vročeno pritožbo tožeča stranka ni odgovorila.
4. Pritožba je utemeljena glede stroškov na prvi stopnji, delno pa glede pritožbenih stroškov.
5. Stranka je res na poziv sodišča prve stopnje priglasila pravdne stroške tako, kot je sodišče prve stopnje odmerilo v izpodbijanem delu sklepa (primerjaj priglasitev na list. št. 23 in obrazložitev). Vendar je res v odgovoru na tožbo priglasila 600 točk, DDV in 2 % za odgovor na tožbo. Takšna priglasitev je pravočasna, saj je do konca postopka na prvi stopnji. Zato je bilo treba zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožbi v tem delu ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, da se prizna toženi stranki še 600 točk in 2 % za pavšal ter DDV. Skupaj to znese 483,60 EUR.
6. Tožena stranka je priglasila za stroške pritožbe po tarifni številki 21, 1. točka 750 točk. Vendar je pri tem spregledala, da gre pri pritožbi proti pravdnim stroškom za procesni sklep in ne zoper glavno stvar. Zato je treba upoštevati 2. točko 21. tarifne številke, kar je 300 točk. Nato je treba še priznati 2 % po 11. členu Odvetniške tarife in DDV. Tako odmerjeni stroški pa znesejo 223,99 EUR. Ker je tožena stranka zahtevala tudi v primeru neplačila zakonite zamudne obresti, je bilo treba priznati tudi ta del zahtevka. V preostalem delu pa je bilo treba priglašene pritožbene stroške zavrniti.
7. Odločitev temelji na 365. členu ZPP in 366.a členu.