Appeal against a judge's dismissal of a removal request is allowed due to lack of specific grounds and procedural timing.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Pravilna je ugotovitev v izpodbijani odločbi, da dolžnik razen pavšalnega očitka o „izmišljenem izločitvenem postopku“ ni navedel konkretnih okoliščin za izločitev. Tako že ti razlogi zadostujejo za oceno o pravilnosti odločitve višjega sodnika, da gre za nepopoln predlog, ki ne izpolnjuje formalnih zahtev za obravnavo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodnik višjega sodišča zavrgel zahteve dolžnika z dne 3. 2. 2020 za izločitev višjih sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani. Njegove zahteve je ocenil za delno nedovoljene (zaradi pomanjkanja pravnega interesa, saj izločana sodnika ne opravljata več sodniške funkcije), delno pa nerazumljive in nepopolne; torej takšne, da jih ni mogoče obravnavati vsebinsko (ker dolžnik ni navedel nobenih okoliščin in dokazov, s katerimi bi utemeljil zahtevane izločitve). Navedel je, da je dolžnik podal le pavšalne očitke o neupoštevanju določil pritožbenega postopka, kar pa ni predmet predloga za izločitev, temveč pravnih sredstev zoper odločitve. Glede pritožbenega ugovora, da sodišče ni upoštevalo določil o odločanju predsednika sodišča v izločitvenih postopkih, je opozoril, da je ta lahko predmet pravnega sredstva zoper odločitev o predlogu za izločitev.

2. Dolžnik je zoper odločitev višjega sodnika vložil pritožbo. Trdi, da je višji sodnik v izpodbijani odločbi nepopolno navajal podatke o prenehanju sodniške funkcije posameznih višjih sodnikov. Vztraja, da sodnika A. A. in B. B. nista več izvrševala sodniške funkcije, višji sodnik pa je njihove odločitve priznal in potrdil. Dolžnik vztraja pri zahtevani izločitvi in predlogu za prenos pristojnosti zadeve na drugo pristojno sodišče izven Ljubljane. Predlaga tudi izločitev višjega sodnika C. C.. Ker višji sodnik ni odločil o stroških postopka, dolžnik zahteva povrnitev tudi teh stroškov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po sedmem odstavku 72. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ) zoper sklep, s katerim predsednik senata s sklepom zavrže prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev sodnika, ni posebne pritožbe. To pomeni, da se sme tak sklep izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo (tretji odstavek 363. člena ZPP). Izpodbijanje tega sklepa tako ni izključeno (zakon namreč ne določa, da zoper sklep ni pritožbe), ampak je le časovno odloženo in pridržano na izpodbijanje skupaj s končno odločbo. Ker v tem (izvršilnem) postopku končne odločbe ne bo, in bi bila zato dolžniku pravica do pritožbe zoper sklep sploh onemogočena (saj do situacije, ko bi dolžnik lahko vložil ti. pridržano oziroma nesamostojno pritožbo, ne bo prišlo), je v skladu z ustavnopravnim jamstvom pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS) pojasnilo in pravni pouk sodišča druge stopnje, da je pritožba dolžnika dovoljena.

5. Pritožnik je v svojem predlogu za izločitev predlagal, da o njegovi pritožbi zoper sklep In 1558/2012 z dne 3. 2. 2020 ne odloča poimensko navedenih šest višjih sodnikov in „vsi višji sodniki v Ljubljani“. Pravilna je ugotovitev v izpodbijani odločbi, da dolžnik razen pavšalnega očitka o „izmišljenem izločitvenem postopku“ ni navedel konkretnih okoliščin za izločitev. Tako že ti razlogi zadostujejo za oceno o pravilnosti odločitve višjega sodnika, da gre za nepopoln predlog, ki ne izpolnjuje formalnih zahtev za obravnavo.

6. Tudi nadaljnja (v pritožbi uveljavljana) pavšalna očitka o zlorabi sodniške funkcije in o nepopolnem navajanju podatkov o prenehanju sodniške funkcije ne terjata drugačne presoje. Če sta višja sodnika A. A. in B. B. v preteklosti obravnavala zadeve dolžnika, sedaj pa sodniške funkcije ne opravljata več, je pravilna odločitev, da dolžnik za predlog za njuno izločitev (ki bi učinkovala le za naprej) nima pravnega interesa. Zatrjevane zlorabe sodniške funkcije poimensko navedenih sodnikov (med njimi tudi predsednika Vrhovnega sodišča) pritožnik ne obrazloži in ne navede nobene konkretne okoliščine, iz katere naj bi zloraba izhajala. Kot izhaja iz njegove pritožbe, se pritožnik zavestno „ne spušča v preostale /.../ pravno neupoštevne izjave višjega sodnika C. C., ker ne vzdržijo resne pravne presoje“. Brez navajanja razlogov pa je njegova pritožba neobrazložena.

7. Vrhovno sodišče tako ocenjuje, da pritožba dolžnika ni utemeljena zato jo je zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), s tem pa je zavrnilo tudi v pritožbi vsebovano zahtevo za povrnitev stroškov.