Appeal dismissed; Supreme Court upheld cassation rejection due to lack of specific argumentation on retrial necessity.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Višje sodišče je pretehtalo pravici do pritožbe in do izjave na eni ter pravico do sojenja v razumnem roku na drugi strani. Pritožnik se s pravilnostjo teh razlogov sploh ne ukvarja, temveč le pavšalno navede, da bi višje sodišče glede na izvedene dokaze kršitev lahko odpravilo samo. Zakaj oziroma kako bi to lahko storilo, ne pove, kot tudi ne očita, da bo zaradi razveljavitve prišlo do sojenja v nerazumnem roku. S tako, povsem pavšalno pritožbeno grajo pritožnik enostavno ne more uspeti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je dopustilo spremembo tožbe in odločilo: da darilna pogodba, ki sta jo 14. 5. 2004 sklenila A. A. in toženec kot obdarjenec, proti tožniku v celoti nima pravnega učinka za nepremičnine pri vl. št. 20, k. o. ..., vl. št. 1022, k. o. ..., in vl. št. 921, k. o. ..., in je toženec dolžan tožniku zanje plačati prejeto vrednost v znesku 50.000 EUR z zakonskimi obrestmi; in da darilna pogodba, ki sta jo 14. 1. 2002 sklenila ista, nima pravnega učinka proti tožniku glede deleža 1798/10000 nepremičnin, parc. št. 550/3, 550/13, 551/1 in št. 550/2, vse k. o. ..., in je toženec dolžan tožniku izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo za vpis lastninske pravice pri teh nepremičninah do tega deleža. Višji tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje zavrnilo ter tožencu naložilo, da tožniku povrne 7.535,3 EUR pravdnih stroškov.

2. Višje sodišče je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo v ugodilnem delu in glede stroškov (II., III. in V. točka izreka) ter je zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Tako je storilo, ker je ugotovilo, da so posamezne pravno odločilne ugotovitve protislovne. Pritožbeno sodišče je sporna pravna vprašanja izluščilo v 6. točki obrazložitve razveljavitvenega sklepa, v 7. točki nanizalo posamezne ugotovitve, ki so po njegovi oceni protislovne, nato pa v 8. točki izpeljalo, zakaj potrebuje jasne in neprotislovne ugotovitve glede spornih dejstev. Pritožbeno sodišče je nato v 9. točki obrazložitve pojasnilo še, zakaj je razveljavitev sodbe v zgoraj izpostavljenem obsegu po njegovi presoji nujna ter zakaj ugotovljene kršitve (očitno je štelo, da gre za kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP, čeprav tega ne zapiše izrecno) ni moglo odpraviti samo.

3. Tožnik vlaga pritožbo po 357a. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Meni, da je očitek sodišča druge stopnje sodišču prve stopnje neutemeljen, sicer pa bi lahko višje sodišče glede na dokaze, ki so bili predloženi in jih je prvostopenjsko sodišče upoštevalo, ter na podlagi izvedenih dokazov in zaključkov samo dopolnilo postopek in odpravilo pomanjkljivosti.

4. Toženec na vročeno pritožbo ni odgovoril.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da je v postopku po 357a. členu ZPP, ki omogoča pritožbeni preizkus uporabe kasatoričnega pooblastila, pritožba omejena izključno na to vprašanje. Vrhovno sodišče se tako ne sme spuščati v vprašanje pravilnosti presoje pritožbenega sodišče, tj., ali je ugotovljena pritožbena kršitev v zvezi s pritožbo proti sodbi sodišča prve stopnje podana in s tem pritožba utemeljena ali ne. 1 Povedano drugače: Vrhovno sodišče kot neizpodbitno vzame, da je drugostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo napako prvostopenjskega sodišča in potem presoja le, ali so ob takšnem izhodišču obstajali razlogi za razveljavitev prvostopenjske sodbe in vrnitev zadeve v sojenje pred sodišče prve stopnje ali pa bi moralo sodišče druge stopnje samo odpraviti nepravilnost nižjega sodišča.

7. Pojasnjeno v obravnavani zadevi pomeni, da je Vrhovno sodišče vezano na presojo pritožbenega sodišča o podanem nasprotju med ugotovitvami sodišča prve stopnje v sodbi, ki onemogoča pritožbeno presojo njene pravilnosti. Zakonski možnosti za odpravo te kršitve sta resda dve: odprava po sodišču druge stopnje ali razveljavitev prvostopenjske sodbe in vrnitev zadeve pred sodišče prve stopnje, da samo odpravi ugotovljene nepravilnosti (prvi oziroma drugi odstavek 354. člena ZPP). Višje sodišče se je v tej zadevi odločilo za drugo možnost in pri tem pretehtalo pravici do pritožbe in do izjave na eni ter pravico do sojenja v razumnem roku na drugi strani. Pritožnik se s pravilnostjo teh razlogov sploh ne ukvarja, temveč le pavšalno navede, da bi višje sodišče glede na izvedene dokaze kršitev lahko odpravilo samo. Zakaj oziroma kako bi to lahko storilo, ne pove, kot tudi ne očita, da bo zaradi razveljavitve prišlo do sojenja v nerazumnem roku. S tako, povsem pavšalno pritožbeno grajo pritožnik enostavno ne more uspeti.

8. V skladu s četrtim odstavkom 357.a člena ZPP je zato Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in razveljavitveni sklep potrdilo.

9. Odločitev o stroških je pridržana za končno odločitev (četrti odstavek 163. člena ZPP).

10. Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

1 Izjema je le, če bi šlo za očitno arbitrarno ter tako za navidezno presojo pritožbenega sodišča. Slednje namreč potem, logično, onemogoča tudi preizkus (ne)pravilnosti uporabe razveljavitvenega pooblastila (tako sklep VS RS Cp 17/2020 z dne 22. 5. 2020). A za tako izjemo v obravnavani zadevi ne gre.