Court allows appeal against expert witness fee award, ruling reimbursement must be based on actual costs, not percentages.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v I. točki izreka razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

[JEDRO]

Skladno s prvim odstavkom 49. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, ki se uporablja od 1. 1. 2019 ima sodni izvedenec pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo stroške sodnega postopka. Navedena določba tako odkazuje na uporabo Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, ki v tretjem odstavku 15. člena med drugim določa, da imajo izvedenci pravico do povrnitve stroškov za porabljeni material in drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom. Izvedenci imajo torej pravico do povračila stroškov za dejansko porabljeni material in druge dejanske stroške ter izdatke v zvezi z opravljenim delom, kar pomeni, da nagrade ni mogoče odmeriti v pavšalnem znesku. Priznajo so torej lahko zgolj dejanski materialni stroški, ki pa morajo biti ustrezno specificirani.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvedenskemu organu, Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja pri fakulteti A. Univerze B., naslov C., priznalo nagrado in stroške za podajo pisnega izvedenskega mnenja, prejetega 21. 11. 2019, v skupnem znesku 1.606,50 EUR in 22 % DDV v znesku 353,43 EUR, skupaj torej 1.959,93 EUR (I. točka izreka). Priznani znesek iz I. točke izreka se nakaže na transakcijski račun izvedenskega organa, ki je tudi zavezanec za plačilo DDV. Nagrado in nadomestilo za stroške iz I. točke izreka je dolžna plačati tožena stranka v roku 15 dni od prejema elektronskega računa upravičenca. Pritožba zoper ta sklep ne zadrži njegove izvršitve (II., III. in IV. točka izreka).

2. Zoper I. točko izreka je pritožbo vložila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje nepravilno in neutemeljeno priznalo 76,50 EUR materialnih stroškov (5 % od nagrade), saj so priznani brez oziroma v nasprotju s pravno podlago, prav tako pa odločitev o priznanju tega stroška ni ustrezno obrazložena in se izpodbijanega sklepa v tem delu ne da preizkusiti. Tožena stranka se sklicuje na določbo 49. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju:

Pravilnik). 1 Navedena določba v zvezi s pravico do povrnitve stroškov odkazuje na Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, 2 ki v tretjem odstavku 15. člena določa, da imajo izvedenci in tolmači pravico do povrnitve stroškov za porabljeni material in drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom. Skladno z navedeno določbo morajo izvedenci svoje stroške izkazati in ne omogoča več priznavanja materialnih stroškov v pavšalnem znesku, kot je to predvideval prej veljavni Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih 3 v tretjem odstavku 45.

člena. Glede na materialnopravno podlago namreč ne gre za višino v odstotku od nagrade, ki sicer nima nujno podlage v dejanskih izdatkih, pač pa za dejansko izkazane izdatke. Tožena stranka se s tem v zvezi sklicuje na primer iz sodne prakse. 4 Po mnenju tožene stranke v konkretnem primeru dejanski stroški nikakor niso dosegli priznane višine 76,50 EUR. Dejanskih stroškov tudi izvedenski organ ni opredeljeno specificiral in izkazal. Tudi sodišče prve stopnje ni podalo obrazložitve o priznani višini materialnih stroškov. Zgolj pavšalno naštevanje, kaj vse zajemajo materialni stroški namreč ne zadosti kriteriju vsebinsko obrazložene sodne odločbe, ki omogoča preizkus pravilnosti ter predvsem ustreznosti višine priznanih stroškov.

S tem je podana tudi absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). 5 Tožena stranka analizira stroške, ki bi lahko za papir znašali največ 5,00 EUR, stroški poštnine 16,00 EUR, stroški tiskanja 10,50 EUR in stroški računalnika ter elektrike 5,00 EUR. Ob takšni analizi stroški niso mogli preseči 37,00 EUR. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da nagrado oziroma stroške iz I. točke izreka sklepa zniža oziroma, da sklep v izpodbijani I. točki izreka razveljavi ter v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v okviru pritožbenih razlogov, ob tem, da je pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP pazilo na bistvene kršitve določb postopka, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ostala višina dejanskih materialnih stroškov za pisno izvedensko mnenje nerazčiščena. Ker sklepa zaradi pomanjkanja razlogov ni mogoče preizkusiti, je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

5. V zadevi je sporna odločitev sodišča prve stopnje, ki je za podano pisno izvedensko mnenje izvedenskemu organu poleg nagrade priznalo tudi materialne stroške in sicer v višini 76,50 EUR, to je 5 % od priznane nagrade. Skladno s prvim odstavkom 49. člena Pravilnika, ki se uporablja od 1. 1. 2019 ima sodni izvedenec pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo stroške sodnega postopka. Navedena določba tako odkazuje na uporabo Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, ki v tretjem odstavku 15. člena med drugim določa, da imajo izvedenci pravico do povrnitve stroškov za porabljeni material in drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom. Izvedenci imajo torej pravico do povračila stroškov za dejansko porabljeni material in druge dejanske stroške ter izdatke v zvezi z opravljenim delom, kar pomeni, da nagrade ni mogoče odmeriti v pavšalnem znesku. Priznajo so torej lahko zgolj dejanski materialni stroški, ki pa morajo biti ustrezno specificirani.

6. Sodišče prve stopnje se sicer pravilno sklicuje na omenjeno materialno pravno podlago. Obrazlaga tudi, kaj je upoštevalo pri priznanju nagrade, pri čemer pa za svojo odločitev ni imelo podlage v dejanski specifikaciji materialnih stroškov, ki bi jo moral podati že izvedenski organ. Ker odločitev sodišča prve stopnje ne vsebuje specifikacije, temveč zgolj pavšalno oceno, pritožba utemeljeno opozarja, da se v tem delu odločitev niti ne da preizkusiti in je s tem podana tudi kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. V predmetni zadevi bo potrebno ugotoviti višino dejanskih materialnih stroškov, nastalih izvedenskemu organu za izdelavo in posredovanje pisnega izvedenskega mnenja. Šele po tako dopolnjenem postopku bo sodišče lahko toženo stranko zavezalo k povračilu dejanskih materialnih stroškov. Na enako stališče se je pritožbeno sodišče postavilo že v drugi zadevi. 6

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in v skladu s 3. točko 365. člena ZPP izpodbijano I. točko izreka sklepa razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

1 Ur. l. RS, št. 84/2018.

2 Ur. l. RS, št. 15/2003.

3 Ur. l. RS, št. 88/2010 s spremembami.

4 Glej Cpg 68/2019.

5 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

6 Glej Psp 110/2020 z dne 3. 6. 2020.