Appeal allowed; seizure orders in personal bankruptcy invalid after main bankruptcy proceeding was annulled.
Legislator summary
AI generatedThe higher court allowed the appeal and annulled the first-instance court's orders for seizing assets and garnishing wages. The debtor argued that these measures lacked legal basis since the underlying bankruptcy proceeding had been declared void and the case remanded. The court ruled that the seizure orders under the Insolvency Act are predicated on the initiation of bankruptcy proceedings and cannot legally continue once that foundational decision is revoked.
Legislator headnote
AI generatedArticles 393 and 394 of the Act on Financial Operations, Insolvency Proceedings and Forced Termination; Seizure orders for liquidation of assets and garnishment of wages in personal bankruptcy proceedings are predicated on the initiation of bankruptcy proceedings and must be annulled if that initiation is subsequently declared void.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se sklepa o zasegu denarnega dobroimetja in izterjavi stalnih prejemkov razveljavita ter se razveljavijo vsa na njuni podlagi opravljena pravna dejanja.
[JEDRO]
Sklepa iz 393. in 394. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja stečajno sodišče izda zaradi unovčenja stečajne mase in pomenita izterjavo tistih dolžnikovih sredstev, ki na podlagi določb ZFPPIPP spadajo v stečajno maso iz naslova denarnega dobroimetja na računu pri organizaciji za plačilni promet in iz naslova stalnih denarnih prejemkov iz delovnega razmerja. Temeljita na sklepu o začetku stečajnega postopka. Od razveljavitve sklepa o začetku stečajnega postopka dalje ni več podlage, da bi stečajno sodišče nadaljevalo z unovčenjem dolžnikovega premoženja v smislu stečajne mase.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo vlogo dolžnice z dne 26. 11. 2019 (p. d. 44) za sprostitev vseh zaseženih sredstev.
2. Zoper sklep se je pritožila dolžnica. Uveljavlja vse pritožbene razloge, zlasti pa kršitev pravil postopka in zmotno uporabo materialnega prava.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je nad dolžnico 11. 9. 2019 začelo postopek osebnega stečaja, s sklepoma z dne 12. 9. 2019 pa je dovolilo še zaseg denarnega dobroimetja stečajne dolžnice in izterjavo njenih stalnih prejemkov. Po pritožbi stečajne dolžnice je višje sodišče sklep o začetku stečajnega postopka razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (sklep VSL, Cst 502/2019 z dne 12. 11. 2019). Sodišče prve stopnje je 18. 11. 2019 izdalo sklep o prekinitvi predhodnega postopka do pravnomočnega končanja pravdnega postopka, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Celju. Sklep je višje sodišče razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (sklep VSL, Cst 55/2020 z dne 13. 2. 2020).
5. Stečajni postopek je sedaj v fazi predhodnega stečajnega postopka. Sodišče prve stopnje je po razveljavitvi sklepa o začetku postopka osebnega stečaja ohranilo v veljavi sklepa o zasegu denarnega dobroimetja in izterjavi stalnih prejemkov, predlog dolžnice, da se zasežena sredstva sprostijo, pa je s sedaj izpodbijanim sklepom zavrnilo. Razložilo je, da Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP nastale situacije ne ureja, zato je iskalo podlago za sprejeto odločitev v smiselni uporabi 244. člena ZFPPIPP. Ob tem je primerjalo še položaje, ki so nastali zaradi razveljavitve sklepa o začetku stečajnega postopka in vrnitve zadeve v nov postopek. Razložilo je, da če bi sklepa o zasegu denarnega dobroimetja in izterjavi stalnih prejemkov razveljavilo, bi lahko za upnike nastale nepopravljive posledice, saj sredstva, ki bi sodila v stečajno maso, ne bi bila zasežena. To bi bilo v nasprotju z drugim odstavkom 244. člena ZFPPIPP.
6. Višje sodišče pritrjuje pritožnici, ki v obširni pritožbi opozarja na razliko med položajem dolžnika v predhodnem stečajnem postopku, ko se nad njim stečaj še ne začne, in stečajnim dolžnikom v glavnem stečajnem postopku od trenutka začetka stečajnega postopka dalje. Sklepa iz 393. in 394. člena ZFPPIPP sta sklepa, ki ju v postopku osebnega stečaja stečajno sodišče izda zaradi unovčenja stečajne mase in pomenita izterjavo tistih sredstev, ki na podlagi določb ZFPPIPP spadajo v stečajno maso iz naslova denarnega dobroimetja na računu pri organizaciji za plačilni promet in iz naslova stalnih denarnih prejemkov iz delovnega razmerja.
Temeljita na sklepu o začetku stečajnega postopka. Od razveljavitve sklepa o začetku stečajnega postopka dalje pa ni več zakonske podlage, da bi stečajno sodišče nadaljevalo z unovčenjem dolžničinega premoženja v smislu stečajne mase. Te višje sodišče tudi ne vidi v drugem odstavku 244. člena ZFPPIPP. Pritožnica pravilno opozarja, da ta določba zahteva, da je stečajni postopek v ponovljenem postopku ponovno začet, kar ni primer v tem postopku. Pritožnica tudi sicer utemeljeno opozarja, da sploh ni jasno, kako dolgo bodo ukrepi stečajnega sodišča, ki posegajo v njeno pravico do zasebne lastnine (33.
člen Ustave), veljali, saj se pravdni postopek, na rešitev katerega očitno čaka stečajno sodišče, še ni končal in traja že vse od leta 2013 dalje. Določba drugega odstavka 244. člena ZFPPIPP se ob pogoju, da je kasneje stečaj ponovno začet, nanaša samo na materialnopravne posledice začetka stečajnega postopka (npr. prenehanje pooblastil, veljavnosti dolžnikovih nalogov in ponudb; prim. 245. do 247. člen ZFPPIPP), ne nudi pa podlage za stališče, da se ukrepi unovčenja stečajne mase v postopku osebnega stečaja nadaljujejo. Poleg vsega se v postopku osebnega stečaja določbe oddelkov 5.1 do 5.10 ZFPPIPP uporabljajo smiselno (prvi odstavek 383.
člena ZFPPIPP), kar ni pravilno razlagati tako, da se ukrepi izterjave stečajne mase nemoteno nadaljuje, čeprav stečaj zoper dolžnika ni začet. Cilj, ki ga zasleduje sodišče prve stopnje (predvsem tehtanje položajev upnika in dolžnika), je v stečajnem postopku mogoče v fazi predhodnega stečajnega postopka doseči z začasno odredbo iz 240. člena ZFPPIPP, vendar le, če so za to izpolnjene tako materialne kot tudi procesne predpostavke. Zunaj njega je v lastninsko pravico dolžnika utemeljeno poseči le po pravilih Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.
7. Odločitev višjega sodišča temelji na 3. točki 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Posledično je višje sodišče tudi odločilo, da se razveljavijo vsa dejanja, ki so bila opravljena na podlagi sedaj razveljavljenih sklepov. Odločitev o stroških se pridrži za končno odločitev.
Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.