Appeal court allows document inspection for third party due to legitimate interest in related proceedings.

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se J. K., dovoli vpogled v spis in fotokopiranje listin spisa Okrožnega sodišča v Ljubljani P 162/2012-II.

II. J. K. sam nosi svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Pritožnik pravilno opozarja, da morajo biti dokazni predlogi v vsaki pravdi substancirani in da izvajanje preiskovalnih dokazov v pravdnem postopku načeloma ni dovoljeno. Pritožbeno sodišče dodaja, da je prvenstveno dolžnost stranke, da navaja dejstva, predlaga dokaze in priskrbi listine (7., 212. in 226. člen ZPP), zato je treba predloge strank, da pravdno sodišče “pribavi” ali kako drugače pridobi listinske dokaze, obravnavati restriktivno in take predloge dopuščati le, če je stranka ob vsej dolžni skrbnosti izčrpala vse možnosti, da sama pridobi procesno gradivo (primerjaj tretji odstavek 226. člena ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo prošnjo J. K. iz N. za vpogled v spis, ker ni izkazal upravičene koristi za vpogled v spis (drugi odstavek 150. člena Zakona o pravdnem postopku 1 ).

2. Po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča (in tudi navedbah pritožbe) iz prosilčevega predloga z dne 23. 7. 2019 izhaja, da pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu teče postopek opr. št. P 288/2018, v katerem tožena stranka iz predmetne pravde (P. O.) od prosilca (J. K.) terja 60.000,00 EUR, ki pa naj bi jih prosilec po lastnih navedbah na podlagi prodajne pogodbe z dne 14. 8. 2013 že plačal O. pooblaščenki, to je tožeči stranki v predmetni zadevi (R. H.). Sodišče prve stopnje pojasni, da je interes za vpogled v spis tretjih oseb treba razlagati restriktivno in da dejstvo, da med prosilcem in strankami predmetne pravde poteka še kakšen drug postopek, samo po sebi ne predstavlja upravičene koristi za vpogled v spis. Predlagatelj bi relevantna dejstva lahko dokazoval z drugimi dokazi, npr. predlogom za vpogled v predmetni spis v okviru pravde novomeškega sodišča.

3. Zoper sklep se pritožuje prosilec vpogleda J. K., ki med drugim navaja, da bi bil vpogled v spis kot dokazni predlog v okviru pravde v Novem mestu preiskovalni (informativni) dokaz, ki je nedovoljen, saj prosilec vpogleda ne ve, kaj sta pravdni stranki (P. O. in R. H.) o istem pravnem razmerju in plačilu, ki je predmet pravde v Novem mestu, navajali ali izpovedovali v pravdi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Zato predlagatelj v pravdnem postopku v Novem mestu tudi ne more postaviti konkretnih trditev in določnega dokaznega predloga, s katerimi listinami iz ljubljanskega pravdnega spisa bi utemeljeval svoje trditve.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje, da je sicer pravilno stališče sodišča prve stopnje, da mora oseba, ki prosi za vpogled v spis, pa ni stranka tega postopka, izkazati upravičen interes (korist) za vpogled. Vendar je upravičen interes (kar je pravni standard) širši pojem od npr. pravnega interesa, ki ga mora izkazati npr. stranski intervenient za vstop v pravdo. Upravičen interes za vpogled v spis pomeni, da mora prosilec (s stopnjo verjetnosti) izkazati, da bi pregled spisa pripomogel k uresničevanju (izvrševanju, varstvu ali pridobitvi) njegovih pravic ali pravnih koristi oziroma k izpolnitvi neke obveznosti, kar vse je vezano na podatke, ki bi jih pridobil z vpogledom v spis. 2 Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom vprašanje upravičenega interesa oziroma koristi J. K. tolmačilo preveč restriktivno, posledično pa je tudi sprejelo napačno odločitev.

6. Pritožnik pravilno opozarja, da morajo biti dokazni predlogi v vsaki pravdi substancirani in da izvajanje preiskovalnih dokazov v pravdnem postopku načeloma ni dovoljeno. Pritožbeno sodišče dodaja, da je prvenstveno dolžnost stranke, da navaja dejstva, predlaga dokaze in priskrbi listine (7., 212. in 226. člen ZPP), zato je treba predloge strank, da pravdno sodišče “pribavi” ali kako drugače pridobi listinske dokaze, obravnavati restriktivno in take predloge dopuščati le, če je stranka ob vsej dolžni skrbnosti izčrpala vse možnosti, da sama pridobi procesno gradivo (primerjaj tretji odstavek 226. člena ZPP). 3

7. Iz navedb v predlogu, izpodbijanega sklepa in pritožbe izhaja, da J. K. kot toženec nastopa v pravdi pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu, proti tožencu iz te pravde (P. O.), obe pravdi pa se tičeta istega historičnega dogodka (prodaje iste nepremičnine). Razumljivo je, da pritožnik brez vpogleda v predmetni spis ne more vedeti, kaj njegov nasprotnik iz novomeške pravde v ljubljanski pravdi zatrjuje in/ali izpoveduje. Zato se pritožbeno sodišče strinja, da J. K. izkazuje upravičen interes za vpogled v predmetni spis, saj bo šele tako lahko ugotovil, ali in kaj sta pravdni stranki te pravde navajali v zvezi s pravnim razmerjem, ki je sporno v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Novem mestu, torej bo lahko ugotovil, ali morda spreminjata svoje navedbe oziroma navajata kaj, kar je v postopku v Novem mestu zamolčano, s tem pa bo lahko tudi učinkoviteje branil svoje pravice in koristi v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu. Četudi ni povsem gotovo, ali bo prosilec z vpogledom v spis tudi dejansko prišel do procesnega gradiva, ki bo lahko izboljšalo njegov položaj v pravdi v Novem mestu, pa je ta možnost vsaj verjetna. Vse navedeno po oceni pritožbenega sodišča zadostuje za izkaz upravičenega interesa v smislu 150. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), zato je treba J. K. dopustiti vpogled v predmetni spis.

8. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pri odločanju napačno uporabilo materialno pravo (presojo pravdnega standarda upravičene koristi za vpogled v spis), je na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo, kot je razvidno iz izreka.

9. Pritožbeno sodišče je zavrnilo predlog prosilca za povrnitev pritožbenih stroškov, saj ZPP v členih 154-156 govori le o obveznosti povrnitve stroškov nasprotni stranki ali stranskemu intervenientu, ne pa tudi drugim osebam. Za nekatere druge udeležence postopka je sicer predvidena povrnitev stroškov (npr. priče, izvedence, tolmače), ne pa tudi za osebo, ki predlaga vpogled v spis, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da pritožnik v okviru te pravde ne more od nikogar terjati povrnitve stroškov postopka.

1 Uradni list RS, št. 73/2007 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.

2 Sklep VSRS I Up 450/2009 z dne 7. 7. 2010.

3 Tako tudi sodna praksa, npr. sodba VSRS II Ips 770/2008 z dne 17. 5. 2012, sklep VSL II Cpg 905/2015 z dne 23. 6. 2015 in sodba VSL I Cp 2704/2015 z dne 11. 11. 2015.