Appeal dismissed; prior debt review in bankruptcy proceedings exempts pre-litigation settlement offer requirement.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the appeal against the first-instance court's rejection of the plaintiff's claim. The plaintiff sued his creditors, whose debt claims had already been partially reviewed by the bankruptcy administrator during the bankruptcy proceedings. The court held that because the dispute was already substantively examined in the bankruptcy process, a separate pre-litigation settlement offer was unnecessary and futile. Consequently, the appeal was rejected, and the original decision was upheld.
Legislator headnote
AI generatedZakon o državnem odvetništvu (ZDOdv) 27. člen 1. in 4. odstavek; Pre-litigation settlement offer is not a procedural prerequisite when the dispute has already been examined in a prior bankruptcy proceeding, rendering the requirement inapplicable.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Tožnik je bil po pravnomočnem sklepu sodišča napoten na pravdo zoper toženke, ki so njegove upnice, ker so bile njihove terjatve v stečajnem postopku nad njim s strani njegove stečajne upraviteljice delno prerekane. To pomeni, da se je že v postopku, brez katerega ne bi bilo te pravde, ugotavljala spornost razmerja med pravdnima strankama, zato bi bila ponovna obveznost predloga tožnika za mirno rešitev spora med njima nesmiselna.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor četrte tožene stranke o pomanjkanju procesne predpostavke za tožbo zoper njo (ker tožnik ni izkazal, da je predhodno predlagal mirno rešitev spora po Zakonu o državnem odvetništvu - ZDOdv).
2. Proti sklepu se je četrta tožena stranka pritožila. Predlaga njegovo spremembo oz. razveljavitev ter opredeljuje pritožbene stroške. Meni, da noben razlog, ki ga navaja sodišče v izpodbijanem sklepu, ne opravičuje izjeme, in vztraja, da je predlog za mirno rešitev tudi v tem primeru predpostavka za tožbo.
3. Tožnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Stališče sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru predlog za mirno rešitev spora ni bil potreben oz. da ni procesna predpostavka, je pravilno.
6. Kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, mora državnemu odvetništvu predhodno predlagati, naj se sporno razmerje na miren način reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka (1. odst. 27. čl. ZDOdv). Predhodni postopek je pogoj za uvedbo pravdnega ali drugega postopka. Kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, pristojnemu sodišču ali drugemu organu predloži potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, sicer se tožba ali drug predlog za začetek postopka s sklepom zavrže (4. odst. 27. čl. ZDOdv). Določbe glede predhodnega postopka ne veljajo za upravne postopke in upravne spore, postopke motenja posesti, postopke izvršbe na podlagi izvršilnega naslova, postopke uveljavljanja pravic iz delovnega razmerja, postopke uveljavljanja socialnovarstvenih pravic in nepravdne postopke za določitev odškodnine ali če drug zakon predhodni postopek pred začetkom sodnega postopka določa kot procesno predpostavko (6. odst. 27. čl. ZDOdv).
7. Iz povzete zakonske ureditve sledi, da mora biti mirna rešitev predlagana vedno, razen v primerih, ki so predvideni kot izjeme. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogom o obstoju izjeme, ki ga sodišče prve stopnje navaja v drugi alineji 7. točke na strani 4 obrazložitve svojega sklepa, in sicer je predhodni postopek v konkretnem primeru že določil Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), namreč prijavo terjatve in njeno preizkušanje s strani stečajnega upravitelja (60. in 61. do 63. čl. ZFPPIPP, v konkretnem primeru v zvezi s 302. čl. ZFPPIPP).
8. Tožnik je bil po pravnomočnem sklepu sodišča napoten na pravdo zoper toženke, ki so njegove upnice, ker so bile njihove terjatve v stečajnem postopku nad njim s strani njegove stečajne upraviteljice delno prerekane. To pomeni, da se je že v postopku, brez katerega ne bi bilo te pravde, ugotavljala spornost razmerja med pravdnima strankama, zato bi bila ponovna obveznost predloga tožnika za mirno rešitev spora med njima nesmiselna.
9. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. tč. 365. čl. ZPP).