Appeal allowed; inheritance court lacks jurisdiction over foreign assets without foreign organ consent.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal granted the appeal, quashing the first-instance court's refusal to issue an additional inheritance deed. The appellant argued the subject matter was a unique business share, while the lower court incorrectly assumed foreign jurisdiction based on asset location. The appellate court found the lower court's decision flawed because it failed to determine if the foreign organ was competent or willing to handle the estate, necessitating a retrial.
Legislator headnote
AI generated79. člen ZMZPP; 14. točka drugega odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP: When a Slovenian court refuses jurisdiction over a foreign asset without verifying the foreign organ's competence or willingness to act, the decision is voidable for lack of reasons on decisive facts.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
[JEDRO]
Pritožbeno ni sporno, da je izdaja dodatnega sklepa o dedovanju bila predlagana v zvezi s premoženjem pokojnega slovenskega državljana, ki se ne nahaja v Republiki Sloveniji. Ker iz razlogov sodišča prve stopnje ne izhaja, ali je premoženje, v zvezi s katerim je bila predlagana izdaja dodatnega sklepa o dedovanju, nepremično ali premično, prav tako pa iz razlogov o odločilnih dejstvih ne izhaja, da je za to premoženje izključno pristojen tuj organ (ter da je ta pristojni organ zapuščino pripravljen obravnavati), sodišče druge stopnje zaključuje, da je podana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 163. členom ZD, saj izpodbijane odločitve zaradi pomanjkljivosti razlogov o odločilnih dejstvih ni mogoče preizkusiti.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom predlog dedinje S. B. za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju zavrnilo.
2. Zoper navedeno odločitev sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila dedinja S. B. iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD). Opozarja, da v konkretnem primeru predmet dedovanja niso premičnine oziroma nepremičnine (parc. šr. 1723/4 k.o. ..., parc. št. 81 k.o. ... in parc. št. 1723/3 k.o. ..., vse Republika Hrvaška), temveč poslovni delež pokojnika v družbi, ki je vknjižena kot lastnica navedenih nepremičnin. Ob navedenem zatrjuje, da gre za premoženje sui generis, ki ga ni mogoče uvrstiti ne med nepremičnine ne med premičnine ter vsled temu sodišču očita, da določbe 79. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP), ki se nanaša na nepremičnine in premičnine, ne bi smelo uporabiti. Ob tem poudarja, da ker je Okrajno sodišče v Celju že izdalo (primarni) sklep o dedovanju, bi bilo za premoženje sui generis potrebno izdati dodatni sklep o dedovanju. Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev sprejelo na podlagi zaključka, da za izdajo predlaganega dodatnega sklepa o dedovanju ni pristojno, saj je za odločanje o premoženju pokojnega, ki se nahaja v Republiki Hrvaški na podlagi določb ZMZPP pristojen tuj organ, v konkretnem primeru pristojni organ v Republiki Hrvaški.
5. Po določbi 79. člena ZMZPP je za obravnavo nepremične zapuščine slovenskega državljana izključno pristojno sodišče Republike Slovenije, če je ta zapuščina v Republiki Sloveniji (prvi odstavek). Če je nepremična zapuščina slovenskega državljana v tujini, je sodišče Republike Slovenije pristojno le, če po pravu države, v kateri so nepremičnine, ni pristojen njen organ (drugi odstavek). Sodišče Republike Slovenije je pristojno za obravnavo premične zapuščine slovenskega državljana, če so premičnine na ozemlju Republike Slovenije ali če po pravu države, v kateri so premičnine, ni pristojen njen organ oziroma če ta organ noče obravnavati zapuščine (tretji odstavek). Prvi, drugi in tretji odstavek tega člena se nanašajo tudi na pristojnosti v sporih iz dednopravnih razmerij in na spore o terjatvah upnikov nasproti zapuščini (četrti odstavek).
6. Pritožbeno ni sporno, da je izdaja dodatnega sklepa o dedovanju bila predlagana v zvezi s premoženjem pokojnega slovenskega državljana, ki se ne nahaja v Republiki Sloveniji. Ker iz razlogov sodišča prve stopnje ne izhaja, ali je premoženje, v zvezi s katerim je bila predlagana izdaja dodatnega sklepa o dedovanju, nepremično ali premično, prav tako pa iz razlogov o odločilnih dejstvih ne izhaja, da je za to premoženje izključno pristojen tuj organ (ter da je ta pristojni organ zapuščino pripravljen obravnavati), sodišče druge stopnje zaključuje, da je podana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 163. členom ZD, saj izpodbijane odločitve zaradi pomanjkljivosti razlogov o odločilnih dejstvih ni mogoče preizkusiti. Zaključek sodišča prve stopnje, da za izdajo predlaganega sklepa ni pristojno, je vsled navedenemu preuranjen.
7. V okviru uradnega preizkusa izpodbijane odločitve (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 163. členom ZD) se je pritožba izkazala za utemeljeno, zato ji je pritožbeno sodišče ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), saj gre za kršitev, ki je sodišče druge stopnje ne more samo odpraviti. V novem postopku naj sodišče prve stopnje najprej zaključi, v zvezi s kakšno vrsto premoženja je dodatni sklep o dedovanju bil predlagan, nato pa glede na dejstvo, da gre za premoženje v tujini, skladno z določbami ZMZPP preveri, ali je tuj organ za obravnavo zapuščine pristojen ter po potrebi tudi, ali je to zapuščino pripravljen obravnavati, saj je sicer za obravnavo premoženja slovenskega državljana v tujini pristojno naše sodišče. Na tem mestu je zgolj dodati, da glede na to, da iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila družba M. d.o.o. izbrisana iz sodnega registra dne 7. 9. 2012, pokojni pa je umrl dne 5. 1. 2015, pritožbenim trditvam, da je predmet dedovanja poslovni delež v navedeni družbi, ni mogoče slediti.