Legislator Case Law & Legislation
UPRS Sklep I U 1420/2019-8 ECLI:SI:UPRS:2020:I.U.1420.2019.8 AI generated

Administrative court dismisses lawsuit as incomprehensible and defective, refusing to substitute plaintiff's unclear will.

Case Number UPRS Sklep I U 1420/2019-8
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Administrative Court of the Republic of Slovenia dismissed the plaintiff's lawsuit for being incomprehensible, incomplete, and substantively defective. The plaintiff failed to correct the court's prior notice to properly identify the defendant and the specific administrative act being challenged within the statutory deadline. Consequently, the court ruled that it lacks the legal authority to substitute the plaintiff's unclear will and must reject the case as unprocessable.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o upravnem sporu (ZUS-1), 30. in 31. člen: A lawsuit must clearly express the plaintiff's will regarding the administrative act to be challenged; if the lawsuit is incomprehensible or defective, the court must give the plaintiff a deadline to correct it, and failure to do so results in dismissal because the court cannot substitute the plaintiff's will.

Keywords

AI generated
incomprehensible lawsuit defective pleading substitution of will administrative litigation deadline for correction unprocessable case ZUS-1 provisions

Cited Legislation

AI generated
30. člen Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)
31. člen Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)
2. člen Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)
36. člen Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)
AI generated
VSRS Sklep I Up 125/2025
Supreme Court allows appeal against administrative court dismissal, ruling procedural deadline starts when decision targets the party.
VSRS Sklep I Up 80/2019
Appeal dismissed; right to court protection does not override statutory filing deadlines. The court rejected the claim that a procedural delay in a prior administrative lawsuit resets the filing deadline for a subsequent lawsuit against the same administrative act. The court held that the right to a merits decision is not unlimited and that the law may set procedural prerequisites, including strict time limits, which cannot be waived simply because a previous related proceeding was terminated due to the applicant's own delay. The applicant's argument that the right to court protection should apply regardless of procedural prerequisites was rejected, as the law does not provide a basis for calculating the filing deadline from the conclusion of a prior administrative proceeding that ended as a result of the applicant's delay. The court emphasized that the right to a merits decision is not unlimited and that the law may set procedural prerequisites, including strict time limits, which cannot be waived simply because a previous related proceeding was terminated due to the applicant's own delay. The court emphasized that the right to a merits decision is not unlimited and that the law may set procedural prerequisites, including strict time limits, which cannot be waived simply because a previous related proceeding was terminated due to the applicant's own delay. The court emphasized that the right to a merits decision is not unlimited and that the law may set procedural prerequisites, including strict time limits, which cannot be waived simply because a previous related proceeding was terminated due to the applicant's own delay.
Sklep I Up 759/2007
Administrative court appeal dismissed because plaintiff filed lawsuit after 30-day statutory deadline expired.
Sklep I Up 193/2008
Administrative court dismissed appeal where plaintiff already obtained relief in prior administrative proceedings.
UPRS Sklep IV U 52/2023-7
Administrative court dismisses lawsuit for attempting to challenge a final second-instance decision which is not actionable.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Tožba se zavrže.

[JEDRO]

Tožba je tako nerazumljiva, nepopolna, nejasna in bistveno pomanjkljiva, da sodišče zadeve ne more obravnavati. Sodišče zadevo presoja v okviru postavljenega tožbenega zahtevka. Sodišče pri tem opozarja, da nima zakonskega pooblastila za to, da bi samo nadomeščalo voljo strank. Ta volja mora biti zato v tožbi izražena dovolj jasno, da lahko sodišče ravna v skladu z njo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je 5. 9. 2019 na naslovno sodišče vložil tožbo, v kateri navaja, da pravočasno vlaga tožbo zoper odločbo DT 499-29-231/2019 z dne 17. 7. 2019, in sicer iz opravičenih razlogov. Tožnik nadalje navaja, da ni ne kriv niti ni mogel vplivati na nastalo situacijo, saj je po izobrazbi geološki tehnik in ne računovodja. Vizija računovodski servis je prenehal delati za A. d.o.o., le-ta pa od leta 2010 nima nobenih dohodkov in je žrtev zakonodaje Republike Slovenije. Tožnik še navede, da je vse skupaj natančno pojasnil že v pritožbi, ki naj jo sodišče prebere. Na drugi strani tožbe je kopija prve strani odločbe Ministrstva za finance (v nadaljevanju MF), št. DT-499-29-231/2019 z dne 17. 7. 2019.

2. Po prvem odstavku 30. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je treba v tožbi navesti tožnikovo ime in priimek ter prebivališče oziroma njegovo ime in sedež, naziv toženca, upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, razložiti, zakaj toži, ter predlagati, kako in v čem naj se upravni akt odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost. V zadevah, kjer je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, mora biti v tožbi določena tudi vrednost spornega predmeta. Tožbi je treba priložiti tudi akt v izvirniku, prepisu ali kopiji.

3. Če je tožba nepopolna ali nerazumljiva, zahteva sodišče od tožnika, naj v določenem roku odpravi pomanjkljivosti in ga pri tem pouči, kako naj te pomanjkljivosti odpravi ter ga opozori, da bo tožbo, če pomanjkljivosti v določenem roku ne bo odpravil, izpodbijani upravni akt pa ni ničen, zavrglo (31. člen ZUS-1).

4. Sodišče je ob predhodnem preizkusu tožbe ugotovilo, da je obravnavana tožba nepopolna in nerazumljiva, zato je tožnika na podlagi prvega odstavka 31. člena ZUS-1 z dopisom z dne 13. 1. 2019 (pravilno 13. 1. 2020, opomba sodišča) pozvalo, da v roku 8 dni odpravi pomanjkljivosti in sicer, da pravilno navede toženo stranko, to je Republika Slovenija, ki jo zastopa Ministrstvo za finance ter da pravilno navede, kateri akt s tožbo izpodbija (to je akt organa 1. stopnje) in da navede, kako in v čem naj se upravni akt odpravi. Sodišče je v pozivu tožnika tudi opozorilo, da bo sodišče tožbo zavrglo v primeru, če navedenih pomanjkljivosti ne bo odpravil v danem roku in zaradi tega zadeve ne bo moglo obravnavati.

5. Iz podatkov sodnega spisa je razvidno, da je bil tožniku poziv na odpravo pomanjkljivosti vročen 23. 1. 2020, kar potrjuje njegov lastnoročen podpis na vročilnici. Sodišče ugotavlja, da se je rok za opravo pomanjkljivosti iztekel v petek 31. 1 2020, tožnik pa v danem roku, niti kasneje do izdaje tega sklepa, ni odpravil pomanjkljivosti tožbe, kot mu je to naložilo sodišče v pozivu na odpravo pomanjkljivosti tožbe.

6. Sodišče ugotavlja, da je tožba tudi po pozivu za odpravo pomanjkljivosti, ostala nepopolna in nerazumljiva do take mere, da zaradi tega sodišče zadeve ne more obravnavati. Kljub pozivu sodišča, s katerim je bil tožnik seznanjen, tožba ne vsebuje zahtevanih podatkov. Po povedanem sodišče ugotavlja, da je tožba tako nerazumljiva, nepopolna, nejasna in bistveno pomanjkljiva, da sodišče zadeve ne more obravnavati. Sodišče zadevo presoja v okviru postavljenega tožbenega zahtevka. Sodišče pri tem opozarja, da nima zakonskega pooblastila za to, da bi samo nadomeščalo voljo strank. Ta volja mora biti zato v tožbi izražena dovolj jasno, da lahko sodišče ravna v skladu z njo. V obravnavani zadevi iz navedenih razlogov temu ni tako, zato sodišče ugotavlja, da tožba ni sposobna za obravnavo.

7. Sodišče še dodaja, da če bi smiselno štelo, da želi tožnik s tožbo izpodbiti odločbo MF DT-499-29-231/2019 z dne 17. 7. 2019, bi bilo treba njegovo tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavreči. Odločba MF namreč ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, saj ta upravni akt ni posegel v pravni položaj tožnika in MF z njim ni odločilo o obveznosti, pravici ali pravni koristi tožnika (prvi in drugi odstavek 2. člena ZUS-1).

8. Glede na povedano je sodišče tožbo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 s sklepom zavrglo.