Appeal allowed; costs ruling by wrong judge violates court composition rules and requires retrial.

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi bila zadeva predodeljena drugi sodnici oziroma ne izhaja nobena zakonska podlaga, ki bi upravičevala izdajo izpodbijanega sklepa o stroških postopka drugi sodnici. S takim postopanjem je bilo kršeno pravilo o sestavi sodišča in zakonitem sodniku.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o stroških postopka tako, da je toženec dolžan v roku 15 dni v proračun Republike Slovenije povrniti 2.379,90 EUR in 944,44 EUR tožnikovih pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sklep se pritožuje toženec in uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da odločitve o stroških ni sprejel naravni sodnik, ki je bil izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in sodnim redom in je zadevo tudi sicer obravnaval. V postopku ni bil obveščen, da bi bila zadeva dodeljena drugemu sodniku. O tem bi morale biti stranke postopka nedvomno obveščene, saj je sicer podan sum v neodvisnost sodnega sistema in je podano neenako obravnavanje strank pred zakonom. Odločitev o stroških je tudi sicer nepravilna, saj Odvetniška tarifa (OT) pojma „dopolnitev tožbe“ tarifno ne ureja. Vlogo, ki jo je tožnikov pooblaščenec poimenoval kot „dopolnitev tožbe“, je treba obravnavati kot eno od vlog iz tar. št. 19 OT ter nato posledično ustrezno preštevilčiti in vrednotiti nadaljnje tožnikove vloge. Tožnik je povišal vrednost tožbenega zahtevka, ki pa se je nanašala na zahtevek za ugotovitev ničnosti, ne pa tudi na verzijski zahtevek, ki ga tožnik ni ovrednotil. Dejanska vrednost spora je torej 151.709,21 EUR ali pa je potrebno napovedano vrednost spora razdeliti med zahtevek za ugotovitev ničnosti (12.225,21 EUR) in postavljeni denarni zahtevek (69.742 EUR). V vsakem primeru je tožnik uspel le s približno ¾ svojega zahtevka, kar nikakor ni neuspeh „v minimalnem deležu“, kot je to obrazložilo sodišče prve stopnje. Neutemeljeni so tudi stroški izvedenca. Šele ko bi sodišče prve stopnje izvedlo vse dokaze, bi bilo mogoče utemeljeno odločiti o tem, ali je bila postavitev sodnega izvedenca resnično potrebna in upravičena. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, pri čemer naj o stroških postopka odloči sodnica, ki je odločala o glavni stvari. Podredno predlaga, da o stroških postopka odloči pritožbeno sodišče.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V tem postopku je tožnik vložil tožbo za ugotovitev ničnosti posojilne pogodbe in notarskega zapisa SV 702/2012 ter plačilo 46.866,43 EUR, o kateri je sodišče prve stopnje odločilo s sodbo I P 85/2017 z 20. 8. 2019. O stroških postopka je odločilo ločeno, s tu izpodbijanim in obravnavanim sklepom.

6. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 15. členu ureja sestavo sodišča v pravdnem postopku. V prvem odstavku navedenega člena je določeno, da v pravdnem postopku sodi sodnik posameznik. Po prvem odstavku 15. člena Zakona o sodiščih (ZS) se na posameznem pravnem področju, na katero sta razporejena dva ali več sodnikov, zadeve dodeljujejo posameznim sodnikom po dnevnem zaporedju vložitve začetnega procesnega akta, upoštevaje abecedni red začetnic priimkov sodnikov. Podrobnejša pravila o dodeljevanju zadev sodnikom pa vsebuje III. poglavje Sodnega reda. Sodnik zadevo, ki mu je bila dodeljena, vodi in v njej odloča praviloma do njenega zaključka. Izjema je lahko sodnikova daljša odsotnost ali preobremenjenost, zaradi česar se zadeva dodeli drugemu sodniku, a mora o tem odločiti predsednik sodišča (158. člen Sodnega reda).

7. Zadeva je bila dodeljena sodnici A. A., ki je tudi izdala sodbo I P 85/2017 z 20. 8. 2019. Iz sklepa o stroških, ki se v spisu nahaja na list. št. 227 do 230, ter odredbi za vročanje sklepa strankam na list. št. 231, pa izhaja, da je izpodbijani sklep izdala sodnica B. B. Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi bila zadeva predodeljena drugi sodnici oziroma sodnici B. B. Zadevo je obravnavala sodnica A. A., ki ji je bila zadeva tudi dodeljena in je o njej odločila s sodbo. Iz podatkov spisa ne izhaja nobena zakonska podlaga, ki bi upravičevala izdajo izpodbijanega sklepa sodnici B. B., ki je izpodbijani sklep izdala. S takim postopanjem je bilo kršeno pravilo o sestavi sodišča in zakonitem sodniku, kar utemeljeno očita pritožba.

8. Pritožbeno sodišče še ugotavlja, da je bil pravdnima strankama vročen sklep o stroških s podpisom sodnice B. B. 1 , sodišče prve stopnje pa je pritožbenemu sodišču predložilo prepis izpodbijanega sklepa o stroških, na katerem je z žigom sodišča in podpisom pristojne sodne osebe potrjeno, da je ta soglasen z izvirnikom, čeprav je na temu prepisu navedena sodnica A. A.

9. Izpodbijani sklep je zato obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker je bilo treba izpodbijani sklep že iz tega pritožbenega razloga razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP), se pritožbeno sodišče do preostalih toženčevih pritožbenih navedb vsebinsko ni opredeljevalo.

10. Ker postopek v predmetni zadevi še ni končan, je odločitev o povrnitvi stroškov pritožbenega postopka pridržana za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).

1 To je razvidno iz odredbe za vročitev sklepa strankam na list. št. 231 spisa ter k njej pripetemu prikazu vsebine pošiljk po strankah in podpisanima vročilnicama.