Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep II Cp 904/2020 ECLI:SI:VSLJ:2020:II.CP.904.2020 AI generated

Appeal partially allowed; court reduced legal fees by removing duplicate tariff items for consultation and document review.

Case Number VSL Sklep II Cp 904/2020
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court partially allowed the appellant's claim to reduce legal costs, overturning the first-instance judgment's award of 1,056.86 EUR. The appellant argued that fees for client consultation and document review (100 points) were already covered by other tariff items in the complaint and reminder, making the additional charge unjustified. The court agreed, noting that specific services were included in broader tariff codes, and recalculated the allowable fees to 974.32 EUR while upholding the decision on other costs.

Legislator headnote

AI generated

Tarifna številka 38 OT; Tarifna številka 18/1 OT: Stroški posveta s stranko in pregleda dokumentacije niso ločeni od stroškov, ki so že zajeti v drugih tarifnih številkah, če so storitve vključene v celovito obravnavo.

Keywords

AI generated
legal fees tariff items duplicate charges client consultation document review costs reduction appeal procedure

Cited Legislation

AI generated
350. člen ZPP
366.a člen ZPP
7. člen OT
tretji odstavek 11. člena OT
39/1, znižalo pa je tudi materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT).

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba (sklep) v III. točki izreka spremeni tako, da se znesek 1.056,86 EUR nadomesti z zneskom 974,32 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba (sklep) sodišča prve stopnje.

III. Pravdne stranke krijejo vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Pritožba utemeljeno opozarja, da so bili neutemeljeno tožnikoma priznani stroški posveta s stranko in za pregled dokumentacije v višini 100 točk. Ti stroški so že zajeti v opominu (tar. št. 38 OT) oziroma v tožbi (tar. št. 18-1 OT).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da je dolžan plačati tožnikoma 70,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 2. 10. 2019 dalje do plačila, v presežku 1 je tožbeni zahtevek zavrnilo (I). Ugotovilo je tudi, da je toženec motil lastninsko pravico tožnikov na prikolici SIP 22 m³, s tem, da jo je brez dovoljenja tožnikov odpeljal in jo uporabljal ter poškodovano vrnil. Sodišče je tožencu tudi prepovedalo, da v bodoče posega v lastninsko pravico tožnikov na prikolici (II). Tožencu je še naložilo, da mora povrniti tožnikoma pravdne stroške v znesku 1.056,86 EUR v roku petnasjtih dni od prejema sodbe sodišča prve stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila (III).

2. Toženec vlaga pritožbo zoper III. točko sodbe 2 iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da sodbo (sklep) v izpodbijanem delu spremeni tako, da odloči, da je toženec dolžan tožnikoma plačati stroške postopka v višini 628,00 EUR. 3 Navaja, da sodišče prve stopnje v obrazložitvi stroškovnika tožnikov ni povzelo, odločitev v tem delu tudi ni obrazložena, zato se je ne da preizkusiti. Sodišče je napačno priznalo tožnikoma stroške v višini 100 točk za posvet s stranko in pregled dokumentacije. Posvet se obračunava le, če ni zajet v drugih tarifnih številkah. Posvet je zajet že s tožbo. Sodišče je ugotovilo, da sta tožnika v pravdi le delno uspela, priznalo pa jima je vse zahtevane pravdne stroške. Tožnika sta uspela glede plačila odškodnine le s 63 %. Tožnika sta upravičena do zakonskih zamudnih obresti od zneska 628,00 EUR od izdaje sklepa pritožbenega sodišča.

3. Tožnika v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena ZPP. Sodna praksa dopušča, 4 da se sodišče pri odločitvi o povrnitvi stroškov postopka sklicuje na stroškovnik in da zato v sodbi ni dolžno povzeti stroškov, ki jih je priznalo stranki, še posebej v primerih kot v obravnavanem, ko je sodišče prve stopnje stroškovnik od tožnikov poslalo toženčevemu pooblaščencu skupaj s sodbo. Sodišče prve stopnje zato ni storilo formalnih kršitev postopka, na katero opozarja pritožba. V pritožbi zatrjevana opustitev sodišča prve stopnje, pa zagotovo ni vplivala na zakonitost odločitve, neutemeljena pa je tudi pritožbena navedba, da odločitve v tem delu ni mogoče preizkusiti.

6. Sodišče prve stopnje je pojasnilo razloge, na podlagi katerih je odločilo, da mora toženec povrniti tožnikoma vse njune pravdne stroške. Pri tem se je pravilno sklicevalo na tretji odstavek 154. člena ZPP, ki določa, da sodišče lahko odloči, da mora ena stranka povrniti vse stroške, ki sta jih imela nasprotna stranka in intervenient, če nasprotna stranka ni uspela samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, pa zaradi tega niso nastali posebni stroški. Prav te okoliščine so bile ugotovljene in pojasnjene v sodbi, še posebej, če se upoštevajo tudi razlogi na podlagi katerih, je sodišče prve stopnje skoraj v celoti ugodilo tožbenim zahtevkom. Toženec je glede škode prerekal temelj tožbenega zahtevka, zato je uspeh tožnikov po temelju in višini 82 %, tožnika pa sta v celoti uspela tudi z lastninsko pravnim zahtevkom. Iz teh razlogov pritožbeno sodišče sprejema ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnika nista uspela le s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, da s tem tudi niso nastali posebni stroški, zato sta upravičena do povračila vseh stroškov postopka.

7. Pritožba pa utemeljeno opozarja, da so bili neutemeljeno tožnikoma priznani stroški posveta s stranko in za pregled dokumentacije v višini 100 točk. Ti stroški so že zajeti v opominu (tar. št. 38 Odvetniške tarife; v nadaljevanju OT) oziroma v tožbi (tar. št. 18/1 OT). 5 Pritožbeno sodišče zato v novem obračunu teh stroškov tožnikoma ni priznalo.

8. Pritožbeno sodišče je priznalo tožnikoma opomin po tar. št. 38 OT – 100 točk, za tožbo za tar. št. 18/1 OT – 200 točk, za prvo pripravljalno vlogo 200 točk, za zastopanje na naroku dne 19. 12. 2019 – 200 točk, za urnino 150 točk, za zastopanje na naroku 21. 1. 2020 – 100 točk, za urnino 100 točk, za materialne stroške 20,50 točk, vse zvišano za 10 % za zastopanje dveh strank po 7. členu OT – 107,05 točk skupaj 1.177,55 točk, kar je 706,53 EUR. Temu znesku je pritožbeno sodišče dodalo stroške DDV v višini 155,43 EUR, pričnino 10,36 EUR in za takso za tožbo 102,00 EUR. Do ostalih stroškov po temelju in višini tožnika nista upravičena. Pritožbeno sodišče tožnikoma ni priznalo stroškov za posvet s stranko in pregled dokumentacije po tar. št. 39/1, znižalo pa je tudi materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT). Tožnika sta upravičena do povračila stroškov postopka v višini 974,32 EUR.

9. Pravdna stranka, ki v pravdi ne uspe, mora v skladu s sodno prakso plačati nasprotni stranki od priznanih pravdnih stroškov zakonske zamudne obresti, od poteka izpolnitvenega roka dalje do izpolnitve obveznosti. Toženec je v zamudi s plačilom zneska 974,32 EUR od poteka izpolnitvenega roka, kot je določen v sodbi sodišča prve stopnje.

10. Pritožbeni razlogi so delno utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in sodbo (sklep) spremenilo, kot izhaja iz izreka sklepa, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sodbo (sklep) sodišča prve stopnje.

11. Toženec s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo pa ni bil potreben, glede na razloge, ki jih navaja, zato pravdne stranke krijejo vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Tožnika sta zahtevala plačilo v višini 111,02 EUR.

2 O pritožbi zoper sodbo, s katero se izpodbija le odločitev o stroških postopka, odloči pritožbeno sodišče s sklepom.

3 Ker izpodbijani del ne presega zneska 800,00 EUR, je na podlagi prvega odstavka 366.a člena v zvezi s 7. alinjo drugega odstavka 366.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) o pritožbi odločal sodnik posameznik.

4 Čeprav večji del sodne prakse (posebej pritožbenega in Vrhovnega sodišča) v odločbi opredeljeno navede stroške, ki so bili stranki priznani, kakor tudi tiste, ki stranki niso bili priznani.

5 Enako npr. VSL sodba III Cp 461/2017.