Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep IV Cp 192/2020 ECLI:SI:VSLJ:2020:IV.CP.192.2020 AI generated

Appeal allowed; temporary contact order time limit violates purpose of stability before final judgment.

Case Number VSL Sklep IV Cp 192/2020
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The appellate court granted the appeal and reversed the first-instance decision, ordering the rejection of the respondent's objection to the temporary contact order. The respondent argued that limiting contact arrangements during school and summer holidays to December 31, 2020, was necessary, but the appellant contended this created instability in a high-conflict relationship. The court ruled that such a temporal restriction contradicts the legislative intent of establishing a stable contact system immediately, as contact rights naturally extend beyond the interim period until the final judgment becomes legally binding.

Legislator headnote

AI generated

277. člen ZIZ; 338. člen ZPP: A temporary order regulating contact between a child and a non-resident parent before the final judgment becomes legally binding must not be limited to a specific time period, as this undermines the purpose of ensuring a stable contact system for the child's benefit.

Keywords

AI generated
temporary contact order time limit validity child's best interests non-resident parent appellate review ZIZ provision stability of contact

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovor tožene stranke zoper sklep o začasni odredbi z dne 21. 10. 2019 zavrne.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Časovna omejitev začasne odredbe, s katero se urejajo začasni stiki med otrokom in nerezidenčnim staršem v obdobju pred pravnomočnim zaključkom pravde, zgolj na določeno časovno obdobje nasprotuje namenu takšne začasne odredbe (da se zagotovi stabilen sistem rednih stikov že pred končno odločitvijo sodišča), saj se stiki med otrokom in staršem po naravi stvari izvršujejo tudi po preteku tega časa.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo ugovoru tožene stranke in izdano začasno odredbo z dne 21. 10. 2019 spremenilo v I. točki izreka sklepa tako, da velja potek stikov, določen glede šolskih in poletnih počitnic, le do 31. 12. 2020 oziroma do pravnomočnosti odločbe, izdane v predmetnem postopku oziroma do drugačne odločitve sodišča. V ostalem je vzdržalo izdani sklep o začasni odredbi v veljavi.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da zavrne ugovor tožene stranke zoper izdano začasno odredbo. Navaja, da je nepravilna odločitev prvega sodišča o časovni omejitvi režima stikov po začasni odredbi med počitnicami le do 31. 12. 2020, saj do takrat ni pričakovati pravnomočne odločitve v predmetni zadevi. Odločitev sodišča je tudi v nasprotju s koristmi otroka. Začasna odreditev stikov med počitnicami le do konca leta 2020 je neustrezna, saj se stopnja konfliktnosti razmerja med pravdnima strankama celo povečuje. Ni razloga, da bi se začasno odredbo z dne 21. 10. 2019 omejilo še datumsko. Začasna odredba je bila potrebna prav zaradi nezmožnosti pravdnih strank, da se dogovorita o učinkovitem izvrševanju stikov med počitnicami. Ker je z začasno odredbo določen čas trajanja stikov med počitnicami, kar je v korist obeh pravdnih strank, tožena stranka v tem delu sploh nima pravnega interesa za ugovor. Iz ugovora tudi ni mogoče razbrati, da bi tožena stranka sploh ugovarjala zoper določitev stikov v času počitnic. Sodišče je z izpodbijanim sklepom dejansko odločilo preko ugovornih navedb.

3. Tožena stranka ni odgovorila na vročeno pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je sicer odločilo v mejah ugovornih razlogov, vendar pa je njegova odločitev materialnopravno napačna. Za omejitev veljavnosti začasne odredbe glede stikov v času šolskih (medletnih) in poletnih počitnic le do 31. 12. 2020 ni utemeljenih razlogov. Sodišče ob izdaji začasne odredbe določi tudi čas trajanja začasne odredbe (prvi odstavek 277. člena ZIZ). Veljavnost obravnavane začasne odredbe je bila vezana na pravnomočen zaključek te pravde oziroma do „drugačne odločitve“ sodišča (ta dostavek je glede na relevantne določbe ZIZ odveč).

6. Ob izdaji začasne odredbe morajo biti izpolnjeni pogoji zanjo. Po izdaji začasne odredbe lahko sodišče podaljša (ali spremeni) izdano začasno odredbo ali ustavi postopek zavarovanja, če to narekujejo spremenjene okoliščine (v smislu 277. in 278. člena ZIZ). Časovna omejitev začasne odredbe, s katero se urejajo začasni stiki med otrokom in nerezidenčnim staršem v obdobju pred pravnomočnim zaključkom pravde, zgolj na določeno časovno obdobje (v obravnavanem primeru do konca leta 2020), nasprotuje namenu takšne začasne odredbe (da se ob konfliktnem razmerju med staršema zagotovi stabilen sistem rednih stikov zaradi varstva otrokovih koristi že pred končno odločitvijo sodišča), saj se stiki med otrokom in staršem po naravi stvari izvršujejo tudi po preteku tega časa.

7. Če se bodo kasneje spremenile okoliščine, ki so bile podlaga za izdano začasno odredbo, bo lahko tudi sama stranka (ena ali druga, odvisno od pomena novonastalih okoliščin) predlagala sodišču, da izda ustrezen sklep. Če takšnih okoliščin ne bo, bo izdana začasna odredba še naprej služila namenu, kakršnega je imela ob svoji izdaji.

8. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi ter spremenilo izpodbijani sklep, kot je razvidno iz izreka (3. točka 365. člena ZPP).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je bila pridržana za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).