Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep Cst 103/2020 ECLI:SI:VSLJ:2020:CST.103.2020 AI generated

Slovenian court partially allows appeal to reduce bankruptcy discharge probation period from three to two and a half years.

Case Number VSL Sklep Cst 103/2020
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court partially granted the debtor's appeal against the first-instance decision setting a three-year probation period for bankruptcy discharge. The debtor argued that specific circumstances regarding her debts, employment, and assets were not considered, while the administrator opposed a shorter period. The court ruled that while the statutory list is not exhaustive, the first instance correctly weighed the debtor's ability to contribute to repayment, ultimately reducing the period to two and a half years.

Legislator headnote

AI generated

400. člen ZFPPIPP; 365. člen ZPP: The court may consider circumstances beyond the statutory list when determining the probation period for bankruptcy discharge, balancing the debtor's ability to contribute to repayment against the need for a reasonable timeline.

Keywords

AI generated
bankruptcy discharge probation period insolvency proceedings debt repayment appellate review financial insolvency ZFPPIPP

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka delno spremeni tako, da se določi preizkusno obdobje dveh let in pol od začetka postopka odpusta obveznosti, tako da zadnji dan preizkusnega obdobja poteče 13. 7. 2022.

[JEDRO]

Po presoji pritožbenega sodišča dolžnica na dejstva, ki jih navaja kot tista, ki so privedla do njene insolventnosti, v veliki meri ni mogla vplivati niti jih ob prevzemanju obveznosti ni mogla predvideti.

Okoliščine, ki jih izpostavlja pritožnica (višina njenih obveznosti; dejstvo, da je zaposlena; da je lastnica premoženja) res niso izrecno navedene v četrtem odstavku 400. člena ZFPPIPP, kar pa še ne pomeni, da teh sodišče ne more in ne sme upoštevati.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek odpusta obveznosti stečajni dolžnici (1. točka izreka) in določilo preizkusno obdobje treh let od izdaje sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti, tako da zadnji dan preizkusnega obdobja poteče dne 13. 1. 2023 (2. točka izreka).

2. Dolžnica je zoper 2. točko izreka sklepa pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da določi preizkusno obdobje dveh let oziroma sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožnica očita sodišču prve stopnje, da se ni opredelilo do vseh okoliščin, ki so navedene v četrtem odstavku 400. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) kot tiste, ki jih sodišče upošteva pri določitvi preizkusnega obdobja ter da ni pojasnilo, zakaj je zavrnilo njen predlog, da se ji določi preizkusno obdobje dveh let od začetka postopka odpusta obveznosti.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje navedlo, da je pri določitvi preizkusnega obdobja upoštevalo dolžničino starost, višino njenih obveznosti (približno 200.000,00 EUR), dejstvo, da je zaposlena in da je lastnica premoženja.

7. Okoliščine, ki jih izpostavlja pritožnica (višina njenih obveznosti; dejstvo, da je zaposlena; da je lastnica premoženja) res niso izrecno navedene v četrtem odstavku 400. člena ZFPPIPP, kar pa še ne pomeni, da teh sodišče ne more in ne sme upoštevati. Po ustaljeni sodni praksi se pri določitvi preizkusnega obdobja upoštevajo vse okoliščine, ki vplivajo na dolžino preizkusnega obdobja, med drugim dolžničino premoženje in višina njenih obveznosti. 1 Sodišče prve stopnje je pri določitvi preizkusnega obdobja pravilno upoštevalo tudi, da je dolžnica zaposlena in tako štelo, da v določeni meri lahko prispeva k poplačilu upnikov. 2 Na podlagi navedenega pa še ni mogoče zaključiti, da sodišče dolžnikom brez dohodkov, ki se ne trudijo poplačati upnikov, določi krajše preizkusno obdobje kot tistim, ki k temu prispevajo po svojih najboljših močeh in imajo določeno premoženje, kot si to razlaga pritožnica. Preizkusno obdobje sodišče določi glede na okoliščine vsakega posameznega primera. Sicer pa si mora vsak dolžnik v postopku osebnega stečaja, če ni zaposlen, prizadevati, da najde zaposlitev (prva alineja 2. točke prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP). Kršitev te dolžnosti je razlog za ugovor proti odpustu obveznosti (403. člen ZFPPIPP).

8. Sodišče prve stopnje se res ni izrecno opredelilo do dolžničinih navedb, ki jih je podala glede razlogov za njeno insolventnost, kar pa še ne pomeni, da jih je prezrlo. Dolžnica je navedla, da so njeni dolgovi nastali še v času trajanja zakonske zveze, da gre za obveznosti v zvezi z gradnjo hiše, ki je skupno premoženje, v skupnem znesku približno 95.000,00 EUR ter obveznosti iz naslova poroštev za 115.000,00 EUR, ki so bila vzeta za osebni kredit moža in za kredite moževega gradbenega podjetja, ki je v času krize zašlo v težave in je bilo izbrisano iz sodnega registra. Navedla je, da je mož pristal v zaporu, dolžnica pa sama kredita ni zmogla odplačevati, čeprav se je trudila, tudi tako, da bi prodala nepremičnino, vendar pa se mož s tem ni strinjal. Vrednost te ocenjuje na 450.000,00 EUR, kar bi po njenem zadoščalo za poplačilo dolga. 3

9. Po presoji pritožbenega sodišča dolžnica na dejstva, ki jih navaja kot tista, ki so privedla do njene insolventnosti, v veliki meri ni mogla vplivati niti jih ob prevzemanju obveznosti ni mogla predvideti. Ob upoštevanju navedenega, dolžničinih družinskih razmer, ki jih je opisala v predlogu za začetek postopka odpusta obveznosti ter dejstva, da posebnih zdravstvenih težav ne navaja, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je primerno preizkusno obdobje glede na vse okoliščine primera, obdobje dveh let in pol od začetka postopka odpusta obveznosti. Višina dolžničinih obveznosti, ki ni tako majhna, ter dejstvo, da glede na svojo starost in zdravstveno stanje s svojim delom lahko prispeva k povečanju stečajne mase, pa ne utemeljujejo preizkusnega obdobja dveh let od začetka postopka odpusta obveznosti, kot je to predlagala dolžnica.

10. Iz konteksta obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, zakaj sodišče prve stopnje ni sledilo dolžničinemu predlogu za določitev dolžine preizkusnega obdobja, izhaja pa tudi, da je upoštevalo mnenje upravitelja. Ni pa razvidno, da bi upoštevalo njegove navedbe, da je na dolžničinem deležu nepremičnine vpisana predznamba hipoteke v korist RS iz naslova davčnih obveznosti. Zato pritožbene navedbe v tej smeri niso odločilne.

11. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka delno spremenilo tako, da je določilo preizkusno obdobje dveh let in pol od začetka postopka odpusta obveznosti, tako da zadnji dan preizkusnega obdobja poteče 13. 7. 2022 (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1 Prim. VSL sklepi: Cst 360/2014, Cst 287/2014, Cst 225/2014, Cst 59/2018, Cst 91/2019.

2 Njena plača za mesec november je, kot to izhaja iz plačilne liste, ki jo je predložila, znašala 853,35 EUR.

3 Iz otvoritvenega poročila upravitelja izhaja, da se je nepremičnina v izvršilnem postopku prodajala za 405.000,00 EUR. V stečajnem postopku pa je bil polovični solastniški delež nepremičnine ocenjen na likvidacijsko vrednost 82.954,07 EUR (ocenjena tržna vrednost pa je bila 101.163,50 EUR).