Appeal partially allowed; court reduced costs for execution file copies as they were already possessed by the opposing party.

I. Pritožbi se ugodi in se znesek 2.614,00 EUR nadomesti z zneskom 2.589,40 EUR, v preostalem delu se pritožba zavrne kot neutemeljena.

II. Pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

V izvršilnem postopku sta sodelovali obe pravdni stranki oz. pravni prednik tožeče stranke,tako da kopije listin niso bile potrebne kot priloga tožbi, ki jo je potrebno vročiti nasprotni stranki, saj je nasprotna stranka s temi listinami razpolaga.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je po izdaji zamudne sodbe odločalo o priglašenih stroških tožeče stranke, ki jih je slednja priglasila v posebni vlogi. Priznalo ji je skupaj 2.614,00 EUR in sicer za sestavo tožbe 900 točk in za predpravdni zahtevek 900 točk ter 22 % DDV. Nadalje ji je priznalo še sodno takso za tožbo v višini 1.227,00 EUR in sodno takso za pridobitev kopij listin iz izvršilnega spisa v zadevi In 143/2010 v višini 24,60 EUR ter stroške kopiranja listin, ki so bile vložene v sodni spis v višini 44,80 EUR, skupaj tako 2.614,00 EUR.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje tožena stranka. V pravočasni pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno tožeči stranki priznalo nagrado za sestavo predpravdnega zahtevka, saj slednji predstavlja zgolj dopis in bi lahko bil kvečjemu ovrednoten po tar. št. 39. Prav tako sodna praksa priznava nagrado za zahtevke po tar. št. 38 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) le v primeru, če je v njej postavljen specificiran zahtevek. Nadalje pritožba graja odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožeči stranki priznalo sodno takso za pridobitev kopij listin iz izvršilnega spisa v višini 24,60 EUR, saj sta bili obe stranki tega postopka stranki izvršilnega postopka in sta z vsebino spisa razpolagali in ti stroški niso bili potrebni. Pritožuje se še zaradi priznanih stroškov v višini 44,80 EUR saj ji račun za slednje ni bil vročen in o njem ni imela možnosti, da bi se izjavila, s tem pa je storjena bistvena kršitev določb postopka po 339. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo v celoti nasprotuje pritožbi in predlaga, da jo sodišče druge stopnje kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti v skladu s 350. in 366. členom ZPP. V skladu s 366.a členom ZPP v zadevi odločala sodnica posameznica saj se pritožba nanaša na sporno vrednost 727,20 EUR.

6. Zmotno meni pritožba, da tožeča stranka ni upravičena do stroškov predpravdnega postopka, slednji so namreč nastali zaradi pravdnega postopka in pripadajo stranki v skladu s 151. členom ZPP. Potrebni pa so tisti stroški brez katerih ni mogoče opraviti smotrnih dejanj za uveljavitev zahtevka tožeče stranke (Nina Bedetto ZPP s komentarjem, GV Založba Ljubljana 2006, druga knjiga, str. 35). S predpravdnim zahtevkom je tožeča stranka zahtevek za rešitev predmetne pravde naslovila na toženo stranko, slednja pa na njega ni odgovorila, zato je bila potrebna tožba.

7. Prav tako zmotno meni pritožba, da tožeča stranka ni upravičena do zneska 44,00 EUR po računu z dne 25. 9. 2019, ker se glede slednjega ni mogla izjasniti. Po ustaljeni sodni praksi se stroškovniki ne vročajo nasprotni stranki ampak o njih odloča sodišče 1 . Sodišče prve stopnje pa je ocenilo, da so slednji bili potrebni. S takšnim stališčem pa soglaša tudi sodišče druge stopnje, saj račun predstavlja kopijo listin, na podlagi katerih je tožeča stranka vložila tožbo.

8. Pravilno pa pritožbo graja odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožeči stranki priznalo sodno takso za pridobitev kopij iz izvršilnega spisa v zadevi In 142/2010 v višini 24,60 EUR. V izvršilnem postopku sta sodelovali obe pravdni stranki oz. pravni prednik tožeče stranke, da kopije listin niso bile potrebne kot priloga tožbi, ki jo je potrebno vročiti nasprotni stranki, saj je nasprotna stranka s temi listinami razpolaga. V kolikor pa tožeča stranka priglaša te stroške kot stroške, ki jih je potrebovala za sestavo tožbe, pa gre za stroške, ki so zajeti v nagradi za sestavo tožbe.

9. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi tožene stranke delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo, kot izhaja iz izreka sklepa sodišča druge stopnje (2. in 3. točka 365. člena ZPP).

10. Tožena stranka je s pritožbo uspela zgolj v neznatnem delu, prav tako odgovor na pritožbo tožene stranke ni pripomogel k drugačni odločitvi sodišča druge stopnje (165. člen v zvezi s 154. in 155. členom ZPP), zato pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

1 II Cp 387/2017 z dne 24. 4. 2017