Legislator Case Law & Legislation
VSM Sklep I Cp 128/2020 ECLI:SI:VSMB:2020:I.CP.128.2020 AI generated

Appeal allowed; inheritance court must hold new hearing when later-found assets vastly exceed original estate value.

Case Number VSM Sklep I Cp 128/2020
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court allowed the appeal against the first-instance inheritance ruling, vacating the decision and remanding the case for further proceedings. The lower court had distributed newly discovered commercial space between heirs based on their initial statements regarding a small original estate. The court found that because the newly found asset (valued at €63,000) significantly exceeded the original estate (€413), the inheritance court was legally required to convene a new hearing to ascertain the heirs' true intent regarding this substantial new property.

Legislator headnote

AI generated

221. člen ZD; Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, ki znatno presega prvotno zapuščino, in ni razvidna volja dedinj glede njega, sodišče mora razpisati novo zapuščinsko obravnavo.

Keywords

AI generated
inheritance proceedings later-found assets heirs' true intent estate valuation new hearing requirement ZD inheritance law asset distribution

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
Sklep N 95/2011
Sklep o dedovanju I D 123/2016
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne v nadaljnje odločanje sodišču prve stopnje.

[JEDRO]

Iz takih izjav zakonitih dedinj ni razvidna njuna volja glede dednega razpolaganja z naknadno pridobljenim premoženjem (poslovnim prostorom). Glede ugotovitve navedene prave volje zakonitih dedinj, upoštevaje dejstvo, da pozneje najdeno premoženje (poslovni prostor po GURS-u ovrednoten na 63.000,00 EUR), znatno vrednostno presega zapuščino (413,22 EUR) po pokojni, ugotovljeno na prvotni zapuščinski obravnavi, bi zapuščinsko sodišče moralo ob uporabi določb drugega in prvega odstavka 221. člena ZD razpisati zapuščinsko obravnavo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Prvostopno sodišče je z dodatnim sklepom o dedovanju ugotovilo, da spada v zapuščino po pokojni tudi nepremičnina (poslovni prostor) k.o.X , stavba 2537, del stavbe 457, last zapustnice do celote. Na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju I D 123/2016 z dne 6. 5. 2016 in 221. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) je za dediča premoženja določilo zapustničini hčeri I.S. in R.R., vsako do 1/2 naknadno najdene zapuščine.

2. Prvostopni sklep s pritožbama izpodbijata obe zakoniti dedinji.

3. Prva zakonita dedinja uveljavlja pritožbeni razlog kršitve določb zapuščinskega postopka in zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Izpostavlja, da bi moralo prvostopno sodišče zaradi ugotovitve prave volje pri izjavi, da želi dedovati po pokojni materi, razpisati zapuščinsko obravnavo. Dejstvo je, da je dedno izjavo v prvotnem zapuščinskem postopku po pokojni T. dala glede premoženja, ki je vsega skupaj znašalo okrog 500,00 EUR, vrednost novega premoženja pa vrednostno bistveno presega prvotno zapuščino. Sicer pa poslovni prostor, ki predstavlja predmet dedovanja v izpodbijanem sklepu, ne predstavlja novega premoženja, temveč pozneje pridobljeno premoženje. Zraven tega je zapuščina po pokojni prezadolžena. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

4. Druga zakonita dedinja pritožbenega razloga ne navaja. V pritožbi izpostavlja, da se je že v prvotnem zapuščinskem postopku po pokojni materi odpovedala dediščini, ne pa odstopila svojega dednega deleža prvi zakoniti dedinji, to je svoji sestri I.S. Takšno izjavo je podal sestrin odvetnik brez pooblastila druge zakonite dedinje. Zaradi ugotovitve prave volje bi zapuščinsko sodišče moralo razpisati zapuščinsko obravnavo. Predlaga razpis zapuščinske obravnave in ugodno rešitev pritožbe.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Okrajno sodišče v Mariboru je s sklepom o dedovanju I D 123/2016 z dne 6. 5. 2016 sklenilo, da se za dedinjo po pokojni razglasi zapustničina hči I.S., ki deduje celotno zapuščino. V zapuščino po pokojni so spadali pokojninski in invalidski prejemki v skupni višini 413,29 EUR. Iz razlogov sklepa izhaja, da je zakonita dedinja I.S. izjavila, da sprejema dediščino, med tem, ko se je zakonita dedinja R.R. odpovedala dedovanju.

7. S sklepom N 95/2011 z dne 9. 5. 2018 (sklep je postal pravnomočen 23. 6. 2018, priloga C 24) je prvostopno sodišče odločilo, da na delu stavbe ID znak X (poslovni prostori, ki so predmet dedovanja v obravnavani zapuščinski zadevi) obstoji lastninska pravica na ime T.B. do celote. Navedeni poslovni prostor tako predstavlja pozneje najdeno premoženje zapustnice, ki se razdeli med dediče na podlagi določbe 221. člena ZD 1 . Zapuščinsko sodišče je v obravnavani zapuščinski zadevi dne 6. 5. 2016 opravilo zapuščinsko obravnavo in istega dne izdalo že navedeni sklep o dedovanju. Zaradi pozneje najdenega premoženja (poslovni prostor) je zapuščinsko sodišče postopalo pravilno, ko je skušalo pridobiti dedne izjave 2 obeh dedinj glede naknadno pridobljenega premoženja. Iz pridobljenih izjav volje (te prvostopno sodišče v razlogih sklepa korektno navaja) pa ni razvidna izjava zakonitih dedinj (zlasti ne prve zakonite dedinje) glede naknadno pridobljenega premoženja zapustnice. Prva zakonita dedinja je prvotno izjavila, da sprejema dediščino, svoj dedni delež pa odstopa v korist svojega sina, v naslednji izjavi pa navaja, da je kasneje pridobljena zapuščina vrednostno bistveno spremenjena od prvotne zapuščine, da je zapuščina prezadolžena in da z lastnim premoženjem ne želi odgovarjati za zapustničine dolgove. Druga zakonita dedinja pa je prvotno izjavila, da se je že od vsega začetka odpovedala dedovanju po svoji materi in se odpoveduje tudi dedovanju po naknadno pridobljenem premoženju. V nadaljnji vlogi po pozivu sodišča pa je ponovno izjavila, da se odpoveduje dedovanju po materi, v kolikor pa to ni mogoče, pa odstopa svoj dedni delež svoji sestri, to je I.S.

8. Iz takih izjav zakonitih dedinj ni razvidna njuna volja glede dednega razpolaganja z naknadno pridobljenim premoženjem (poslovnim prostorom). Glede ugotovitve navedene prave volje zakonitih dedinj, upoštevaje dejstvo, da pozneje najdeno premoženje (poslovni prostor po GURS-u ovrednoten na 63.000,00 EUR), znatno vrednostno presega zapuščino (413,22 EUR) po pokojni, ugotovljeno na prvotni zapuščinski obravnavi, bi zapuščinsko sodišče moralo ob uporabi določb drugega in prvega odstavka 221. člena ZD razpisati zapuščinsko obravnavo, na kar utemeljeno opozarjata in predlagata obe pritožbi. V nadaljnjem postopku bo zapuščinsko sodišče moralo za razjasnitev navedenih okoliščin razpisati narok in ugotoviti kakšna je volja zakonitih dedinj glede naknadno pridobljenega premoženja.

9. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi 163. člena ZD v zvezi s 3. točko 165. člena ZPP.

10. Pritožbeni stroški niso priglašeni.

1 Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. Če prej ni bilo zapuščinske obravnave, jo sodišče opravi le tedaj, če obstaja najdeno premoženje iz nepremičnin (prvi in drugi odstavek 221. člena ZD).

2 Odpoved dediščini v korist določenega dediča šteje za izjavo o odstopu deleža na znanem zapustnikovem premoženju in ne o odstopu deleža na pozneje najdenem premoženju (načelno mnenje VS RS 2-3/70, kateremu sledi sodna praksa).