Appeal allowed; court requires proof of insolvency before mandatory liquidation of a company.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Edini družbenik ima kot stranka postopka prisilne likvidacije možnost proti sklepu o začetku postopka likvidacije vložiti pritožbo in v njej uveljavljati razloge v zvezi z obstojem pogojev za začetek prisilne likvidacije. Pravice do pravnega sredstva zoper to odločitev tudi ni mogoče odvzeti dolžniku, ki zatrjuje, da družba deluje.

Osrednja predpostavka za izvedbo postopka likvidacije je, da je na razpolago dovolj likvidacijske mase (premoženja) za popolno poplačilo vseh upnikov oziroma njihovih terjatev. Če se torej ugotovi, da premoženje dolžnika ne zadošča za poplačilo vseh terjatev upnikov v celoti, vključno z vsemi pripadki, se likvidacijski postopek ne opravi, ampak mora družba prenehati v stečajnem postopku.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek prisilne likvidacije nad dolžnikom, imenovalo upravitelja ter ugotovilo, v kakšni pravno organizacijski obliki opravlja naloge in pristojnosti upravitelja.

2. Zoper navedeni sklep je vložil pravočasno pritožbo dolžnik B. d.o.o. ter družbenik dolžnika A. A. Sklep sodišča prve stopnje izpodbija v celoti ter navaja, da poslovodstvo deluje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje sledilo navedbam predlagatelja Ministrstva za finance, FURS, Davčni urad ..., da dolžnik ni predložil obračunov davčnega odtegljaja v času decembra 2018 do maja 2019, da ni predložil obračunov davka od dobička pravnih oseb za leto 2017 in 2018 ter da v RS nima odprtega TRR. Na podlagi teh navedb je ugotovilo, da dolžnik dejansko ne posluje oziroma, da poslovodstvo družbe ne deluje več kot šest mesecev ter sklenilo, da so izpolnjeni pogoji za začetek postopka prisilne likvidacije nad dolžnikom.

5. V skladu s 7. alinejo prvega odstavka 521. člena ZGD-1 družba preneha, če poslovodstvo ne deluje več kot šest mesecev. Sklep o likvidaciji v takem primeru sprejme sodišče (tretji odstavek 403. člena ZGD-1) na predlog upravičenega predlagatelja (tretji odstavek 404. člena ZGD-1). 1 Zakon pa ne določa roka, v katerem sprejeme sodišče sklep o likvidaciji. Po naravi stvari mora najprej ugotoviti, ali poslovodstvo dejansko ne deluje. Kot nadalje izhaja iz pravne teorije, je mogoče, v okviru tega predhodnega postopka ugotavljanja, kdaj je poslovodstvo prenehalo delovati, odpraviti omenjeni vzrok prenehanja. Zadržki za nedelovanja poslovodstva so namreč lahko različni. Z vidika bistva delniške družbe (družbe z omejeno odgovornostjo) pa bi bilo nesprejemljivo, da bi sodišče brez ugotovitev vzroka, zakaj poslovodstvo ne deluje, sprejelo sklep o likvidaciji. 2

6. Kot izhaja iz navedenega je mogoče tudi tekom postopka prenehanja odpraviti vzrok prenehanja. Trditev, da je poslovodstvo sedaj deluje, v konkretnem primeru izhaja iz pritožbe, v kateri pritožnik navaja, da je direktor podjetja dne 21. 10. 2019 vložil bilanco poslovnega uspeha za leto 2017 in 2018 ter da je 23. 10. 2019 oddal na AJPES poročilo za leto 2017, dne 25. 10. 2019 pa za leto 2018. S predstavniki FURS-a naj bi se tudi dogovarjal glede plačila davka na dobiček pravnih oseb.

7. Ker v postopku prisilne likvidacije ni določena smiselna uporaba določb ZFPPIPP o predhodnem stečajnem postopku, sodišče predloga za začetek postopka prisilne likvidacije nad pravno osebo ni vročalo niti dolžniku niti njegovemu edinemu družbeniku, temveč jima je vročilo šele sedaj izpodbijani sklep. Edini družbenik ima zato kot stranka postopka prisilne likvidacije možnost proti sklepa o začetku postopka likvidacije vložiti pritožbo in v njej uveljavljati razloge v zvezi z obstojem pogojev za začetek prisilne likvidacije (422. člen ZFPPIPP). Po presoji pritožbenega sodišča pa pravice do pravnega sredstva zoper to odločitev tudi ni mogoče odvzeti dolžniku, ki zatrjuje, da družba deluje. Sodišče prve stopnje bo moralo zato v ponovljenem postopku najprej dati upniku možnost, da se o navedbah v pritožbi izjavi ter nato presoditi, ali je bil vzrok prenehanja odpravljen.

8. Pritožbeno sodišče ob tem še dodaja, da je osrednja predpostavka za izvedbo likvidacije, da je na razpolago dovolj likvidacijske mase (premoženja) za popolno poplačilo vseh upnikov oziroma njihovih terjatev. Če se torej ugotovi, da premoženje dolžnika ne zadošča za poplačilo vseh terjatev upnikov v celoti, vključno z vsemi pripadki, se likvidacijski postopek ne opravi, ampak mora družba prenehati v stečajnem postopku, v katerem pa upniki ne bodo poplačani po načelu prioritete, temveč bodo njihove terjatve poplačane sorazmerno in istočasno. 3 V takem primeru lahko torej upnik predlaga začetek stečajnega postopka nad dožnikom.

9. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in sklep sodišča razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Primerjaj Cst 326/2018.

2 Primerjaj Šime Ivanko: Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1, GV Založba, Ljubljana, 2007, str. 762).

3 Dr. Saša Prelič: Družba z omejeno odgovornostjo, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 501.