Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep Cst 18/2020 ECLI:SI:VSLJ:2020:CST.18.2020.1 AI generated

Appeal dismissed; debt discharge barred by prior rejection within ten-year statutory period under ZFPPIPP.

Case Number VSL sklep Cst 18/2020
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court rejected the appeal and upheld the first-instance court's refusal of the debtor's request for debt discharge. The debtor argued that new facts regarding property sales and mortgage registration should allow a fresh discharge, but the court held it could not re-examine issues already finally decided in the previous proceeding. Consequently, the court ruled that the statutory ten-year bar for a second discharge application remained in effect because the prior rejection had become final years ago.

Legislator headnote

AI generated

2. alineja drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP; 4. točka prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP: A second request for debt discharge is prohibited if a prior request was finally rejected and less than ten years have elapsed, as the court cannot re-adjudicate facts already finally determined in the earlier proceeding.

Keywords

AI generated
debt discharge insolvency proceedings ten year bar finality of judgment ZFPPIPP provisions

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Pritožbeno sodišče odgovarja, da ne more ponovno odločati o pravnomočno ugotovljenih dejstvih v zvezi z zakonsko ugotovljeno oviro za odpust iz 4. točke prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP, torej prevzemanja obveznosti, ki so nesorazmerne s premoženjem dolžnika (torej trditev pritožnika glede prodaje solastniškega deleža in vpisa hipoteke na dolžnikovo nepremičnino), saj je o tem že bilo pravnomočno odločeno v prejšnjem postopku. V ponovnem postopku sodišče prve stopnje in pritožbeno sodišče presoja le ovire za odpust, ki so nastale v tem postopku in ugotavlja, da so podane in sicer ni poteklo desetletno obdobje od pravnomočne zavrnitve odpusta (2. alineja drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti z dne 16. 10. 2019 (PD 6) zavrnilo.

2. Zoper takšen sklep se je pritožil osebni dolžnik in navedel, da ga izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da se pritožbi ugodi in se sklep Okrožnega sodišča v Mariboru razveljavi in se predlogu stečajnega dolžnika za odpust obveznosti ugodi, podrejeno pa, da se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Na pritožbo je odgovoril upravitelj in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da v skladu z 2. alinejo drugega odstavka 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti predhodno že zavrnjen, ker je dolžnik kršil svoje obveznosti iz 383.b, 384., 386. ali 401. člena ZFPPIPP ali zaradi ovire iz tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP in od pravnomočnosti tega sklepa še ni preteklo deset let.

6. Sodišče je v postopku osebnega stečaja, ki se je vodil nad stečajnim dolžnikom pred Okrožnim sodiščem v Mariboru St 000/2014, ustavilo postopek odpusta obveznosti dolžnika in zavrnilo njegov predlog za odpust obveznosti, ker je ugotovilo, da je dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, kar predstavlja oviro za odpust obveznosti na podlagi 4. točke prvega odstavka 399. člena tedaj veljavnega ZFPPIPP. Sklep je postal pravnomočen 11. 11. 2015.

7. Glede na navedeno in v skladu z drugim odstavkom 399. člena sedaj veljavnega ZFPPIPP je tako podana ovira za odpust obveznosti, saj od odločanja o prvem predlogu za odpust obveznosti in njegovi pravnomočni zavrnitvi še ni preteklo deset let. Pritožnik navaja, da je podana bistvena kršitev postopka v tem, da sklep ne navaja konkretnega razloga za zavrnitev odpusta obveznosti, kar ne drži, saj je sodišče pojasnilo, da je zaradi zakonske določbe, ki je jasna in strogo zapisana, primorano odločati tako, da se v primeru, da je odpust obveznosti pravnomočno zavrnjen, ponovno lahko o njem odloča šele čez deset let 1 .

8. V nadaljevanju pritožnik navaja, da je bilo nepravilno ugotovljeno dejansko stanje in posledično napačno uporabljeno materialno pravo, da je dolžnik pet let pred začetkom stečaja prevzemal nesorazmerne obveznosti. Ponavlja trditve, ki jih je lahko uveljavljal v prvem postopku o odpustu obveznosti (St 000/2014), vendar je bilo o teh dejstvih že pravnomočno odločeno s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 662/2015. Navaja, da je poplačal večino velikih upnikov, da gre le še za nekaj manjših upnikov, podrobno opisuje prodajo solastniškega deleža nepremičnine, kar so vse dejstva, ki niso pomembna upoštevaje zakonsko določilo, ki kot že navedeno, ne dovoljuje odpusta obveznosti, če od zavrnitve predhodnega predloga še ni poteklo 10 let.

9. Pritožbeno sodišče odgovarja, da ne more ponovno odločati o pravnomočno ugotovljenih dejstvih v zvezi z zakonsko ugotovljeno oviro za odpust iz 4. točke prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP, torej prevzemanja obveznosti, ki so nesorazmerne s premoženjem dolžnika (torej trditev pritožnika glede prodaje solastniškega deleža in vpisa hipoteke na dolžnikovo nepremičnino), saj je o tem že bilo pravnomočno odločeno v prejšnjem postopku. V ponovnem postopku sodišče prve stopnje in pritožbeno sodišče presoja le ovire za odpust, ki so nastale v tem postopku in ugotavlja, da so podane in sicer ni poteklo desetletno obdobje od pravnomočne zavrnitve odpusta (2. alineja drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP).

10. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), saj tudi ni našlo razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1 Glej tudi sodno prakso VSL sklep Cst 568/2018, VSL sklep Cst 186/2017 in drugi.